Ker opažam,da vas je veliko "iz stroke",bom tudi sama prosila za nasvet.:zmeden:
Naša Ta je sicer v šoli zelo pridna.Do sedaj še ni imela nikakršnih težav.Problem pa je nastal,ko je prinesla domov prvo knjigo,katero je morala prebrati v določenem času.Jaz sicer ne sedim zraven nje,ker je čisto samostojna pri domačih nalogah,tako da se mi to ne zdi potrebno,takrat pa sem se vseeno vsedla poleg nje,da mi bo ona prebrala prvo zgodbico iz knjige.
Šlo nama je zelo počasi.npr.Ona je nekaj časa tiho,potem pa pove cel stavek (če seveda vmes kaj ne pozabi)na pamet.To poslušati je zelo klavrno in niti ne vem,če je to pravi pristop k branju.Kot se spominjam,smo mi začeli brati tako,da smo povezovali zloge,nekateri pa tako,da so besedo najprej črkovali...Kakšen način je najboljši?Kako ji naj pomagam?
hvala:muca:

Povezovanje zlogov. Ne črkovanje. Tko so že nas učili...da ne si ptiho brat in kar naglas! Pa ne b r a t ampak braaaat:)

Res je tako-zloge mora povezovat in to tako,da jih vleče.Je pa tudi naš Anže na začetku bral potiho naprej in potem naglas ponovil.Ampek sva z redno in vztrajno vajo to odpravila.Sva se kar skupaj vsedla,kar mu ni bilo preveč všeč,ker je zelo samostojen in rad dela sam,in sva naglas brala in vlekla zlooogeee.No,pa nama je uspelo-po kakšnem mesecu vsakodnevnih vaj.Je pa menda pomembno,da se nauči branja na tak način.:)

Ja, tudi pri mojih nečakih so bili taki problemi. V mislih črkuje, potem pa poveže (če si zapomni). Treba je res brati po zlogih. Kar potrudite se, se res izplača, ker je res zelo pomembno, da otrok zna tekoče brati. Sicer so problemi tudi pri drugih predmetih. To in pa poštevanka se mi zdita najpomembnejpi stvari prvih let šolanja.

joj, kaj nas še čaka :ups:

Se strinjam s Splišni! Vsak dan brat vsaj 15 minut, to je zelo pomembno!!! Poštevanka seveda prav tako!
Mi smo imeli tak sistem, da je otrok prebral tri stavke, mama pa za nagrado četrtega(kasneje seveda več). Vsekakor pa tako kot je napisala Ribica -braaaaat!
LP!

Dokler otrok ne pozna vseh črk absolutno na prvi pogled, se je nesmiselno mučiti z zlogi.
Najprej naj bere samo črke, pa ne v zgodbah, ampak s kartončkov, kjer mu jih sami napišemo. S kartončki sestavljamo tudi zloženke z več črkami, ki jih potem prebere drugo za drugo. Pravim zloženke, ker besede, ki jih tako dobimo, nič ne pomenijo.
Šele potem se lahko lotimo zlogovanja. Ampak spet ne na navadnih besedilih, ker si tam otroci večinoma časa "lomijo jezike", ker so besede pretežke zaradi obilice soglasniških sklopov.
Spet si pomagamo s kartončki, na katere napišemo tokrat zloge. Postopamo pa takole. Otroku najprej ponudimo zloge, ki so sestavljeni iz enega samoglasnika in enega soglasnika, npr. MA, ZA, TI, KU. Ni pomembno, kaj zlogi pomenijo, saj urimo tehniko. Potem pa zlagamo skupaj po dva kartončka, ki jih otroci berejo, npr. LA-PE. Kasneje dodamo še tretjega in še četrtega.
Ko otroci uspešno zlogujejo večzložno zloženko, sestavljeno iz samoglasnikov, ki jim sledijo soglasniki, se lahko lotimo take s soglasniškimi sklopi.
Sestavimo nove kartončke s tremi črkami - samoglasnik, soglasnik, samoglasnik, npr. KOP. Pomen spet ni važen, saj urimo tehniko branja.
Potem tem tričrkovnim kartončkom dodamo tiste prejšnje, nastanejo zloženke tipa: KA-ČEH, RA- GIF,... kasneje kartončka obrnemo, tako da je tročrkovni prvi: ČUV-SE, HOC-LA,...
Ko otrci obvladajo tudi to tehniko, preidemo na zloženke z dvema dvočrkovnima kartončkoma in enim tročrkovnim vmes, npr. MA-LIZ-NA,...
kasneje se lahko poigravamo z različnimi sestavami.
Dokler otrok tega ne obvlada, nima smisla brati tekstov!

Ko preidemo na tekste, otroku vedno označimo zloge tako, da jih spodaj povežemo ali jih ločimo s črto. Otroku pomagamo pri branju tako, da beremo z njim skupaj.

Veliko uspehov!

O, Selena, tole je pa super stvar. Nisem še slišala. Verjetno je še celo bolje, da beseda ničesar ne pomeni. Da otrok ne ugiba vnaprej, ampak res prebere.

selena-tole je pa res dobra varijanta,samo potrebno bo veliko potrpljenja,ker naša "itak že vse zna"in ne ve,zakaj mami komplicira.
Hvala vsem:muca:

*tare - naš je tudi vseved in doma ni treba nič delat, ker je že v šoli bilo vsega dovolj :)-:)-:)-

A mami je uporabljala zvijače in se sploh ni zavedal, da mi je na glas bral - sva skupaj kuhala in mi je on iz kuharske knjige bral, pa navodila za čistila mi je bral, pa znake v križiščih,... kasneje sva skupaj gledala TV in sem šla po nekaj v kuhinjo in da nebi zamudila česa, sem ga prosila, da mi naj bere ta čas, ko me ni... :)-:)-:)-

lp
jana73

Zgleda,da je kar nekaj takih"briht",kot je naša.Sej drugače je zlo,zlo pridna,v zvezkih ima same pohvale,samo tole branje,mi pa ni dalo miru.Zanimivo je pa to,da ona potiho zelo hitro bere.Ravno danes sem prišla v sobo,in sem jo našla z knjigo v roki(nova knjiga za domače branje),pa jo je kar dosti že prebrala.Potem sem jo pa preizkusila,če sploh ve ,kaj je prebrala,pa mi je zelo lepo obnovo povedala.Zgleda,da ji je knjiga všeč,pa jo potegne,ampak naglas:zmeden2:,je pa bolj tko.

Ampak saj ta punčka je tako lepa, da ji itak ne bo treba biti ne vem kako pamentna. Sem šla ravno album pogledat.

hvalla:ups:sej problem je tud v tem,ker ona po moje tud tko misl.:muca:

:)-:)-:)-:)- a že pri teh letih? :)-:)-:)-:)- to bodo še problemi s temi našimi otročki...:)-:)-:)-:)-

Aha, tare, potem je pa še pametna zraven. Po moje zanjo ni treba ne vem kako skrbeti, ta se bo že znašla, ha, ha.

pozdrav vsem skupaj

par dni nazaj smo imeli predavanje na temo branja še posebej za drugi/9...rečeno je maksimalno!!!! 10 minut glasnega branja dnevno...to naj bo prijeten dogodek , da bo otrok z veseljem sodeloval. Branje nikdar ne sme postati kazen...u glavne je bilo zelo zanimivo.
Drugače je pa rekla da ima vsak otrok svoj način učenja branja...če pa je pač možno naj bi bilo to z vlečenjem zlogov.

lp

Če otrok razume, kar prebere, je to največ. Otroci, ki črkujejo namesto, da bi vlekli, rabijo več časa, da preidejo na "gladko" branje, vendar preidejo vseeno, ker v neki fazi, pač ne črkuje več, ampak v možganih nastane slika besede. Zato ti otroci berejo tako, da so nekaj časa tiho, ker vmes sestavljajo besedo. Če je tak otrok prišel s svojim načinom branja tako daleč, da prebrano razume, se jaz ne bi nič več sekirala. Je prepozno za siljenje v vlečenje (čeprav načeloma otroke navajamo na to, ker je hitrejši način).
A si probala s stripi? Čisto nepedagoško stvar ti predlagam, ampak našega je edino to res pritegnilo, da je z veseljem bral. Zdaj ga pa ne morem odlepit stran:)-:)-

Vesnica, joj kako se stvari spreminjajo.Pred tremi leti so naši dobili še posebne pohvale za dodatno branje.
So pa prav zanimivi. Nino recimo ni nikoli z veseljem bral, ko pa se je lotil Harry Potterja, pa je takoj prebral vse na dušek (mama tudi).
Julita pa ful rada bere, pa se je lotila tud Potterja, vendar samo nekaj strani, potem je branje opustila. Veliko raje bere tisto kar jim svetujejo v šoli.:zmeden:
Sicer pa smo mi pri prvem tud delali tako kot Jana73. Pri dveh je pa malo težje. Starejši pač ima določena znanja že usvojena in je vse skupaj potem težko uskladiti.
Spomnim se, kako je bilo, ko je Nino pri sedmih letih učil Julito od kod pride dojenček. Takrat je bila stara 4 leta in je bila ful zmedena. Jaz sem jo hotla malo potolažit in sem rekla, da dojenčka zdravniki iz trebuška vzamejo, tamali pa je trdil svoje in ji nazorno opisoval porod. Revici pa ni blo jasno kak lahko taki veliki dojenček pride iz take male lulike. Je kr :(( zraven. Danes, ko ji to pripovedujem, se pa veselo:)-

pozdravček

ja nam so rekli izrecno 10 minut, kernaj bi otrok potem ne bil več tolko skoncentriran, čeprav jest osebno mislim da vsak starš pa le tolko pozna otroka, da ve kje so njegove meje.....moja sta 4 in 7,5 let stara pa na srečo še noben od njiju ni prišel na ta vprašanja....ko pa bo pa mami na net iskat prave odgovore :zmeden:

lp

To, da otroku pustimo brati najprej potiho in potem naglas, je skrajno napačno.
Prvič zato, ker lahko enako naredi naglas, vleče od glasu do glasu, drugič pa zato, ker ga na tak način uvajamo v regresivno branje.
Otrok se s pogledom vrača nazaj. Tak način branja kasneje povzroča težave pri hitrem in tekočem branju, ker pogled otroka vedno drsi nazaj na to, kar je že bilo zapisano, praviloma pa tudi onemogoča t.i. diagonalno branje.
S tem, da otroku pustimo brati kakorkoli, glavno da bere, se nikakor ne morem strinjati!

Lej Selena, v teoriji imaš 100% prav, vendar v praksi ugotoviš, da včasih s tem, ko vztrajamo pri teoriji, v resnici otroka zaviramo. Resnično pa je glasno branje namenjeno samo nam staršem in učiteljem, da s tem otroka preverimo, kako bere. Kdo od odraslih pa glasno bere sam sebi? Nihče, ker je tiho branje hitrejše.Če je otrok že črkoval in prebral besedo, poved in vse tudi razumel, potem je brez smisla, da mora to še glasno povedati nam, zato, da bomo mi vedeli, kaj je prebral, kajne!? V tem primeru se s pogledom vrača nazaj. Vendar boš v praksi ugotovila, da določen procent otrok nikoli ne vleče, če se boš tudi ti in še starši, na glavo postavljala. Oni bodo ravno tako začeli tekoče brati, kljub temu. In ravno tako bo v njihovih možganih, v določeni fazi, takoj ko bodo določeno besedo zagledali, nastala slika te besede. To, kar si ti pisala, vsaj zdi se mi, da si bila ti, nekaj postov nazaj, je krasen primer učenja branja za začetnike, ki jim branje še ne gre zelo dobro. Take kartončke imamo ponavadi izdelane učiteljice, staršem pa jih predlagamo, oz. z otroki vadimo, kadar so potrebne dodatne vaje. Pozabila si napisat, da se to začne že pri prvih glasovih in da se začne s tistimi, ki jih trenutno obravnavaš.
Vendar se absolutno strinjam z mamicami, da je bistveno, da ima otrok veselje z učenjem branja, pa najsi gre za napise, stripe, ali kuharske recepte. Ko otrok pozna vse črke in je zvadil osnovne zloge oz. sklope soglasnik+samoglasnik - kar itak dela v šoli in za prvo branje doma, bo kmalu ugotovil tudi sistem povezovanja le teh (Seveda je najboljše, če vleče!). Nekaj težav bo pri soglasniških sklopih, ampak jih bo uspešno prebrodil tudi z branjem česarkoli zanimivega.
Starši se največkrat srečajo s problemom kako navdušiti otroka za branje in kako se dogovoriti za teh 10 min. branja na dan brez joka in cvilenja. In verjemi mi, ZELOOOOO veliko literature mora iti čez otroške roke, preden tekoče in s poudarki berejo. Srečni so tisti starši, kjer otroci začnejo sami brati in se s tem problemom sploh ne srečajo.
Pa brez zamere - spoštujem tvoje mnenje in se do velike mere strinjam s tabo.

Selena - Gina,

prav v veselje mi je brati vajine komentarje. :bravo: obema.
Moj je sicer 3r/9 in je do črk in branja prišel po drugi metodi kot jaz, ko sem bila otrok. Mi smo spoznavali črke in iz njih tvorili besede, sin je pa v besedah iskal črke (tako nekako).
Zanima me, kakšen je vajin pogled na to metodo?

lp
jana73

Gina, izhajam s prakse in pišem s prakse.
Strinjam se, da je glasno branje namenjeno nam, zato tudi otrok ne silimo, da berejo več kot 15, bolje 10, minut na dan. Kdor je mnenja, da naj otroci berejo več, naj poskuša glasno brati 15 minut, pa bo videl, kako ga boli grlo.
Prav zaradi kasnejšega samostojnega tihega branja je nujno, da otrokom ne dovolimo prebrati besede ponovno, zakaj, sem že zapisala.
Res, da nekateri otroci nikoli ne vlečejo in s črkovanja preidejo na "tekoče" branje. Narekovaje uporabljam zato, ker tako branje ni nikoli tekoče, otroci pa na svoji poti doživljajo veliko težav in v večini branje zasovražijo.
Branje s kartončki je namenjeno sprotni obravnavi črk in tudi korekciji branja oz. pomoči tistim otrokom, ki se jim je zalomilo, ki kar naenkrat ne dohajajo ostalih, ki so branje zaradi težav, ki jih doživljajo, zasovražili in ki "se ne vidijo več ven".
Pogosto je edini način, kako lahko pomagamo otroku, ki mu gre branje težje in to že potem, ko so v razredu vse črke že obravnavali, otrok pa se doma muči z vlečenjem glasov in mu ne gre in ne gre.
Torej nisem ničesar pozabila zapisati, res pa je, da bi lahko napisala celo raziskovalno nalogo, vendar to ni namen foruma.
Da pa v šoli otrok najprej bere samoglasnike v povezavi s soglasnikom in nič drugega pa ne drži, dovolj, da pregledamo prva berila osemletke, kjer se soglasniški sklopi pojavijo že po nekaj straneh.

Res, glavno je, da otrok rad bere. Ne verjamem, da je kdo od otrok, ki vstopi v šolo, apriori sovražnik branja. Branje zasovraži, ko pri tem doživlja stalen neuspeh, ko mu ne gre od rok... kar je v veliki meri zasluga napačnih pristopov k branju. Za take otroke je resnično najbolje, da z njimi opustimo kasične načine opismenjevanja, in k branju pristopimo alternativno. K temu spada tudi branje stripov, mimogrede, stripi so tudi literatura in ne trivial, člankov, napisov na znakih ob cesti,...

Način branja, ki ga opisuje moja predhodnica, je tudi ena od alternativ, predvsem pa je uporabna pri čisto določenih težavah. Npr. otrok težko loči črko N od drugih črk. Preden prebere besedilo, naj poišče vse črke N v besedilu in naj jih rahlo prebarva z določeno barvo, potem pa naj besedilo prebere. Posebej učinkovito je takrat, ko otroci pozabljajo na pike in vejice.

Za zaključek (zame se ta debata zaključuje, če želim kaj zapisati moram pisati predolgo in to je z enomesečnim otrokom v naročju kar naporno) pa tole: vsaka pot k branju je pravilna, če otrok pri tem uživa in doživlja uspehe.

Veliko z veseljem prebranih knjig!

Draga Selena!

Celo življenje že učim 1. in 2. razred in to kar malo več kot 10 let, zato zelo dobro vem, kaj se uči v 8-letki, ker pa imamo že 5 let 9-letko, imam pa tudi to že zelo dobro naštudirano, brez skrbi. Slovenščino sem imela od nekdaj rada, pa tudi izobraževala sem se vedno. Kar sem napisala, ni tako zelo drugačno, kot si ti, vendar ne vem, zakaj se počutiš zato tako prizadeto? Sicer še vedno ne razumem zakaj obračaš moje besede? To se med prijaznimi ljudmi ne dela. Res je, da velikokrat poskušam tudi kaj, kar naši metodiki razlagajo drugače, če pa ti hočeš, ti nihče ne brani delati po njihovo. Morda boš šele tedaj, ko bodo tvoji otroci v šoli, le to dojemala v drugih dimenzijah. No to ni morda, ampak zelo sigurno.

Ne jezi se tako, ni vredno. pa pa