ZANIMA ME KDAJ STE SVOJIM OTROČKOM ZAČELE BRAT PRAVLJICE.SREČAM TU PA TAM KAKO MAMICO, PA PRAVI, DA IMA TAMALA 5 MESECEV IN JI BERE KNJIGICE, PRAVLJICE.JAZ SE Z NAŠO PUNČKO POGOVARJAM IN IGRAM IN JI ZAENKRAT NE BEREM PRAVLJIC, KER JIH TAKO IN TAKO NE BI RAZUMELA.

KAKO JE PA VAŠE MNENJE???

Jaz sem ji začela že nekje pri 2, 3 mesecih, pa čeprav vem, da je še ne zanimajo najbolj in bolj gleda slikice. Zelo všeč so ji pa pesmice, ful posluša in se smeji, ko ji berem - so pač ritmične. Zanimivo pa se ji zdi tudi moje spreminjanje glasu pri branju pravljic. Pa jaz tudi uživam .

Zara bo stara 22 mes in ji (še) ne berem pravljic, ker ne posluša, oziroma je ne zanima...zdrži samo kakšnih par minut, pol je pa konec...vse še pride...Rada pa pogleda kakšno slikco...

lpk

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Tudi jaz Boru dolgo nisem brala pravljic, gledala sva slikice iz knjigic in reklam, ki prihajajo na dom. Tako se je naš otrok hiro naučil novih besed, kot so limona, pivo,...... Jih ni rad poslušal oz. ni izdržal. Rad pa je poslušal CD-je, tako, da poleg gledanja knjigic zaspal ob pesmicah. To se je obrnilo šele nekje po 2,5 letih, ko je pravljice tudi z zanimanjem poslušal. Takrat pa je nastopilo obodobje, ko sem brala eno in isto pravljico tudi 3,4 mesece in to vsak dan.
Moje mnenje je, da nič ne škodi, če se otroku čitaš, mislim pa, da ne odnese nič več, kot če mu pripoveduješ kaj drugega. V tako nežnem obdobju mu je bolj pomemben stik z materjo in pa njen glas. Kaj pa govoriš, je pa čisto vseeno.
Da se ne boš bala, da se tvoj otrok ne bi dovolj hitro razvijal ali ne bi bil dovolj pameten, ti lahko iz lastnih izkušenj povem, da je naš, kljub nečitanju pravljic v najnežnejšem obodobju nadpovprečno inteligenten. Moj nasvet: vsakodnevno aktivno ukvarjane z otrokom pripomore, da se le-ta nauči dosti več kot si mislimo ali včasih celo želimo.


_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Jaz sem mu včasih časopise brala, pa ravno tako poizneje ni hotel pravljic posluišat. Ali pa ravno zato!
No ja, zdaj jih v vrtcu menda fuuuul posluša, doma pa kakor je. Najraje bi jih seveda takrat, ko se gre spat. Pa še same dojenčkaste, po 10-krat eno in isto! Kakšnih daljših pa sploh noče. Škoda, meni je pa to fino, jaz bi mu brala ure in ure.

Mi smo pa med tistimi, ki so začeli pri petih mesecih  . Pa se je očitno kr obrestovalo, Ana je sposobna poslušati  zelo dolge pravljice, tudi če ni slikic zraven. Vmes jo pa preverjava, če res posluša.

LP

Milsim, da od 30  mesecev spremlja in želi poslušati pravljice, prej je zdržala le pesmice.
Ta mala ima 22 m. in jo pravljice ne zanimajo, gleda le mucke v knjigah.

Sama sem s knjigami začela po občutku.  

Jaz sem že dostikrat opazila,da ko berem pravljico,jo na koncu berem sama sebi.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

Pri nas so pravljice obvezne zvečer pred spanjem, ampak ne iz knjigice, moramo se jih zmišljevat. Začelo se je pred kakšne 5 meseci, ko je bilo vsak večer na sporedu:" Pet konov mamice ni ubogalo"  No, to je bilo potem kakšen mesec - nama je že kronično primanjkovalo idej. Potem se je repertoar razširil na 5 konov in 2 kokija (beri papagaja), zdaj je pa vsak večer neki drugega - pravljica o... rokicah, nogicah, hiši, kužku... zakon je blo pa zadnjič, ko si je zaželela pravljico o piši (beri luliki)

Moja znanka-vzgojiteljica po poklicu je svojemu sinu brala pravljice,
še ko je bil v trebuhu.Nato pa komaj rojenemu in ni nikoli odnehala
Tamali je zelo zgodaj spoznal črke in začel brati,še ko je bil v mali šoli.
Hitro je spregovoril,včasih je kar preveč.
Pa sem tudi jaz prakticirala njeno metodo(moja je rojena mesec kasneje)
Ni šans,sploh jo ni zanimalo,ves čas sem brala sama sebi.
Sedaj prakticiram pri vnuku.Dest minut mi uspe,samo,da moram vmes še na vprašanja odgovarjat,tako,da na koncu ne vem,kaj sem že in kaj še
nisem prebrala,no zgodba nima ne glave ne repa.
Zaleže pa včerno pripovedovanje pravljic,pred spanjem.
Najbolj mu je všeč Kapca i vuk(rdeča kapica in volk)

Tudi glede poslušanja pravljic so si otroci zelo različni, ampak nekje od drugega leta dalje pa zagotovo skoraj vsakemu že lahko prebereš kakšno daljšo pravljico/knjigico/slikanico.

Baje naj bi otroku brali že od začetka, pa ni važno kaj, časopis, če hočeš, važno je, da čuti ton in barvo glasu. To je v najnežnejšem obdobju najpomembneje.

Pri 14 mesecih mi še ni padlo na pamet, da bi mu pravljice brala. Saj pri tej starosti gre za obdobje kratkotrajne pozornosti, potem pa so že druge stvari zanimive. Morda ultra kratke pravljice?
Mi2 bereva knjigice brez besedil , slikanice torej. Pa še to kmalu postane dolgočasno. Fine so tudi knjigice za otip (ko ima npr slikica ovčke volnen kodrast trebušček itd.)

Mi beremo pravljice od približno 5 meseca. So dnevi, ko ima slabšo pozornost in ga ne pritegnejo, pa zato skrajšamo. Rad ima tudi pesmice. Branje je postalo obvezni del večera. Rad pa ima take knjige, kjer ni veliko besedila, so pa zraven barvne ilustracije. Mislim, da ni nikoli prezgodaj za knjigo, ne gre pa tudi preveč siliti, če otrok noče. Naš ima rad zgodbice o Minki - malo besedila in veliko ilustracij. Včasih pa moramo zvečer brati tudi po pol ure. Sedaj, ko je star 2 leti, že sam pove, kaj bi rad bral. Tudi v knjižnico gremo skupaj in tam izberemo knjige.

Eneju ne pride na pamet, da bi poslušal če bi mu brala iz knjige. Če mu zgodbico ob knjigici povem po svoje, nekako zdrži, samo ponavadi greva od sredine nazaj in potem naprej, kakor se mu pač listi obračajo. Zvečer pred spanjem je druga pesem. Takrat se po dojenju obrne in mu moram povedati eno pravljico. Kakih 5 do 10 minut. Imava en železni repertoar, v bistvu mu po svoje povem zgodbice o krtku iz risank, ki jih ima na DVD-ju, ali pa o Čebelici Maji. Da prav resno posluša, sem pa ugotovila zadnjič, ker sem pri pripovedovanju pravljice parkrat rekla "ti, ti, ti, sraka, mu je ukradla zvezdico," pa je čez nekaj dni pred TV veselo govoril "ti, ti, ti" sraki na ekranu. Ne vem, koliko časa že traja naše večerno pripovedovanje pravljic, ampak gotovo več kot ene 4 mesece, in v tem času se je že lepo prijelo.

Prvemu sinu sem brala od 6 mesecev naprej. Bral in pisal je pri 4 letih. Sedaj je star 9 let inz velikim užitkom spontano bere vsak večer 2 uri.
Hči je bila pri branju zraven od rojstva. Stara je 5 let in pol in še vedno ne bere in ne piše. Prav sedaj se učimo-z veliko težavo (na njeno željo, ker se boji, da bi bila edina, ki v prvem razredu še ne bo znala pisati ). Uživa pa ob tem, ko ji berem že od samega začetka in je vstanju poslušati uro in več, dokler meni ne zmanjka glasu.
Najmlajši, ki je star 17 mesecev, je tudi rad zraven, ko beremo. Mislim, da besedila niti ne posluša, je pa čisto pri miru v naročju in gleda slike v knjigi in se crklja.
Otroci so različni, zagotovo pa se jim da privzgojit ljubezen do knjig, če se začne dovolj zgodaj. Izbirati je treba knjige z vsebino, ki bo otroka gotovo zanimala. magari na začetku le slikanice in potem do nezavesti komentirajte in se pogovarjajte ob slikicah.
Najlažje je to zvečer, ko bi otroci naredili vse, da bi si podaljšali dan vsaj za nekaj minut in imeli mamico in očka še malo zase.
Kar se tega tiče, sem zelo zadovoljna, saj je moj cilj dosežen. Vsi trije imajo zelo radi knjige ...

Pozdravljena!

Jaz mislim, da je fino začet otroku brat pravljice čim prej. Ne gre za to, da bi otrok že pri nekaj mesecih razumel vsebino. Gre za melodijo tvojega glasu in toplino, ki jo otrok doživi, ko je v tvojem naročju in mu bereš. Sčasoma to postane stalnica v otrokovem življenju in le te so zanj zelo pomembne. Ko se otrok na pravljice navadi, bog ne daj, da jo kakšen dan spustiš. Vsakodnevno branje zna biti naporno, vendar se splača. Otroku daje občutek varnosti in pripadnosti. Zadnjič sem bila na predavanju dr. Prosnika in je povedal, da smo znani tudi po tem, da otroku nehamo brati pravljice takoj, ko jih zna prebrati sam. Nikar: otrok pravljice povsem drugače doživi iz vaših ust. Jaz sem to počela kar dolgo, rezultat je ta (ali pa si domišljam, da je to krivo), da sedaj ne more spati, brez da bi prej prebral vsaj del knjige. Pravi knjižni molj je. Torej, če mene vprašaš: za pravljice ni nikoli prezgodaj, pa tudi prepozno ne.

jaz naši že od rojstva berem, najraje zjutraj kakšen Direkt, Sl. novice, zadnjič se je ful smejala člankom iz Financ   sem frise pokala ob borznih indeksih  pa vsak teden kaj iz Jane prebereva  včasih tudi kaj na RR  

k tapravim knjigicam se bova pa zdaj počasi spravli  ker je do sedaj slike še niso zanimale

Midve še ne bereva pravljic pri 2 letih. In sem zato zelo vesela tele teme.

Od mojega bivša je tudi njuni hčerki brala pravljice že takrat, ko je bila punčka še v njenem trebuhu. Pa potem, ko se je rodila, ji je ure in ure brala knjigice in se z njo pogovarkal vse živo. In tamala je nora na knjige, vedno je brala knjige za par stopenj zahtevnejše od tistih, primernih za njeno starost. In še sedaj, pri dvanajstih letih, ko pride k nam na dopust, s seboj prinese res ogroooomno knjig in vedno ji jih zmanjka. In ful ima domišljijo in odlično piše spise. Ampak a ni čudno, v šoli pa menda nima nobene koncentracije, vedno so imeli probleme s tem.
Včasih se res da v otroku s tem zbuditi tisto nekaj, kar ga bogati za marsikaj v življenju. Ne pa vedno, ne pri vsih. Vsaj meni se tako zdi.

Aljaž je star 23 mesecev pa še nima koncentracije za poslušat cele pravljice, rad pa posluša prirejeno, ki mu jo ob branju knjige malo skrajšam, npr. včeraj sva Rdečo kapico močno skrajšala in jo je zelo pozorno poslušal in zraven gledal slikice. Da je poslušal vem po tem, ker sva jo morala predelati 3x in potem je že znal skoraj na pamet.

Zelo pozno. Morda pri 10.-h mesecih. Sploh ni imela interesa in potrpljnja, da bi ji lahko brala. Liste mi je čisto prehitro obračala, tako da sem se bolj izmišljevala kot pa brala. Če se da in ima otrok interes, kar veselo knjigo v roke. Ne gre za razumevanje zgodbe, pač pa za tvoj glas, zven tvojega glasu in stika s teboj.
 
       

Knjigice smo začel brat, no bol gledat ko so jo začele zanimat, hmmm kdaj je to bilo mogoče pri enih 7-8 mescih, ko je že sedela dobr, pa se plazila, skratka takrat smo gledal tiste knjigice za v vodo, pa ji je bilo zanimiv, tako da je potem tud sama gledala, pa ful hitro se je ob knjigicah učila. Zdej pri 21. mescih pa tud če piše že kej malega v knjigi posluša kaj ji berem, čeprav še vedno ima najraje da ji pripovedujem, obožuje pa skupno branje knjigic, ko mami razlaga slikice, al pa punčica sama pove kaj vidi na slikah, kot pa če bi to sama gledala. Se mi zdi da bi lahko poslušala zgodbice in gledala knjigice do onemoglosti.

Jaz pravi tamo če kaže tvoj otrok interes za knjigice ne vem zakaj jih ne bi skupaj pregledovali že pri 5 mescih (no mogoče je res še prekmalu a vseeno), škodit ne more.

< Sporočilo je popravil puncica -- 6.3.2006 8:32:00 >

_____________________________

Zunanji svet je le odsev sveta, ki ste ga ustvarili v svoji notranjosti.

Jaz sem zelo kmalu ugotovila,da je pravljice ne zanimajo preveč.Ne spomnim se,da bi kdaj uspela prebrat več kot tri stavke(razen če sem jo ignorirala),ker je začela tepsti po knjigi,al pa mi ogračat strani).Zdaj mi pa že ,predno sploh odprem slikanico reče NE,NOCE....ali pa NEHI.
Rada pa posluša cd z pravljicami,posebno pepelko,pa grdega račka.
Slikice v knjigi gleda samo,če se nekdo zraven spakuje in oponaša živali ki so not..

_____________________________

............ja,takle mamo..;)

Jaz sem slišala, da bi morala mamica svojemu otroku pripovedovati pravljice že med nosečnostjo

Pri nas smo začeli brati okrog šestega meseca. Hčerka ima zelo rada knjigice, zlasti tiste z živalmi. In potem se mi sproti zmišljujemo pravljico, ko "beremo" knjigico. Doma, pa tudi v vrtcu se kar vsede nekam in na glas "čita"  

Trenutno (17 mes.) pa so pri nas zelo aktualne knjige s pesmicami. Cele dneve prepevamo (se ne hecam) in sicer tako, da ima odprto knjigico in pri vsaki pasmici rekvizite poleg: živali, mini človečke, drevesa, sonček....
Če ne bo moj otrok poln domišljije, potem pa res ne vem...  

_____________________________

Naj bo lep ta dan, bodi nasmejan:)