Moj dvo-letnik si zmišljuje, da ga ne bom jaz pokrila, ampak ati, da ga ne bom jaz umila, ampak ati, obrne se vstran od mene, ko mu prinesem mleko, trmari...Zadnje čase je res več z atijem, ker sem pač sama bolj z dojenčkom in sta nekako več skupaj, njemu se je pustil umiti zobe, meni več mesecev ne. Kje sem ga pokiksala, da nimam avtoritete nad njim. Mislim, da vseeno ni vzrok ljubosumje zaradi dojenčka, ampak izguba moje avtoritete. Mogoče ga bolj muckam, ko sem z njim in hočem bližino, ati pa tega ne zahteva kot mamica in je po eni strani res strog in jezen, po drugi pa se tudi zna z njim ukvarjati. Kako vzpostavljati pri vzgoji  avtoriteto vi?. Ko pride iz vrtca se mi na primer ne pozdravi in obrne vstra, ker ga hočem naučiti ravno to pozdravljanje in poslavljanje.....

laluna, to kar opisuješ nima veze z avtoriteto, tako da se zaradi tega ne sekirat. predvidevam, da si je zaželel malo atijeve družbe. naša zadnje čase 'zahteva' isto. ko je ati doma, jesta skupaj, pleničko ji mora on zamenjat, okopat in obleč jo tudi mora on. to je pač obdobje, ko želi biti atijeve usluge. men se to ne zdi nič takega, glede nato, da je cel dan z mano doma, ko pa ati pride domov, pa je samo njegova. še na wc hoče z njim .

Pri nas je podobno, le da moram pri nas vse jaz. Ne vem ce bi temu rekla avtoriteta. Jaz gledam na to bolj s tega vidika, da nekdo v druzini mora biti tisti, ki je bolj oster. Pri nas imam to nalogo pac jaz. Ocitno imam pac jaz vecjo potrebo po tem, da nek red mora biti. Posledicno pa sem tudi jaz tista, ki se moram obcasno spremeniti v mamo zmaja, da kaj dosezem.

Tudi jaz mislim, da to nima veze z avtoriteto. Našo je zdaj skoraj celo leto MORAL oblačiti, kopati, umivati zobke,.... oči. Zdaj ko pa jaz res bol težko vse to počnem (močno rizična nosečnost), pa se je gospodična odločila, da bo vse to delala mami. In joka tut po pol ure, ker ji nočem jaz zobkov umit, ampak jih hoče oči. Sem se odločila, da ne bom popustila. Najraje seveda zdaj vidi, da bi jaz okrog nosila, pa čevlčke obuvala, skratka vse kar ne smem delat. Mislim, da je to pač obdobje, ko hoče vse obratno, kot želimo mi. SEm pa ugotovila, da če rinem vanjo (hočem ljubčka,...) me mala ignorira 100/, če pa sem bolj hladna, sama priteče k meni in me objame me ne spusti več.

Sem istega mnenja, kot predhodnice, da avtoriteta res nima veze pri tem, kot opisuješ. Očitno mu je sedaj pač z očkom bolj všeč, mogoče pa res to dela samo zato, ker si ti več z dojenčkom. Otroci znajo to dobro izkoristit in te hoče nardit pač užaljeno ali pa ti samo nagajat. Ampak bo minilo. Ti lepo uživaj z dojenčkom, z njim pa naj se pač ukvarja ati .

Je tudi pri nas kdaj obdobje, ko mora vse ati narest, ga vmit, previt, mu za jest naštimat,....pol ga pa mine.

Brez skrbi,tudi pri nas je bilo pri 2 letih samo ati, ati,ati.... Zdaj pri skoraj 3  letih pa se je totalno zasukalo in ati nič več ne sme (oz. tu pa tam kdaj). Ati še lubčka več ne sme dat, ker bo maminega izbrisal.

Tako, da brez skrbi, se bo pa potem zasukalo in niti dihat ne boš mogla normalno.

No, hvala lepa, res ste me potolažile. Ker je sicer naš mali taka trma  in tako naporen karakter oz. zahteven, da včasih res ne vem, kako pristopit...da ne bom kaj zavozila. Hvala.

A veš, meni pa tudi ni všeč, kadar naš mali reče, da ga nekdo ne sme to in ne sme ono. To sovražim že od takrat, ko je moj brat kot dveleten otrok to delal meni, ko sem ga hotela npr. za roko prijet ali poljubit ali mu dat flašo, pa je bil tolk ljubosumen, da je zganjal celega hudiča. Odganjal me je na celi črti, starše je hotel zase. Najhujše od vsega pa je bilo, da se moji starši s tem niso ukvarjali. Se jim je zdelo obdobje. To obdobje ni minilo nikoli . In jaz sem si prisegla, da tega svojim otrokom ne bom naredila. IN ne dovolim, da mali to dela bratcu in sestrici, pač enostavno vztrajam, da bosta ona dva tisto dala, karkoli že to je, da jaz ne bom. In seveda nima šanse, da bi dosegel svoje. Če to naredi meni, se mož zelo odločno postavi zame, in mu noče on dat, ampak reče mami ti bo dala ali pa sploh ne dobiš. IN jaz naredim enako, kadar noče nekaj od moža. Se pravi ključ uspeha je v skupnem delovanju, v tem, da se mož postavi zate. Zakaj pa dovolita, da vaju mali izsiljuje?

Eno je če pač odklanja otrok brata ali sestro in se še starši na njegovo stran postavijo. Eno je pa da ima otrok mami ali oči fazo. Pri nas je dostikrat tako imamo obdobje ko je za vse mami, pol mamo pa obdobje ko je za vse oči. Ampak to so obdobja ki hitro minejo. Je pa tako da če oba sediva na kavču in reče pila bi in pač jaz začnem ustajat in ona reče ne oči bo dal pol valda rečem kar ti ustan pa ji dej (mal lena sem včasih), če pa je on v kuhinji pa mi začne težit da bi pila in ji rečem naj gre k očitu v kuhno in ji bo dal, pa še trmari ne ti mi dej, ja pol bod pa žejna smrkla mala. To da si zaželi da jo nekdo da spat al pa pelje v vrtec al pa karkoli ko pač imava oba isto časa mi ni pa nič narobe.

Ko pa dobiš novega dojenčka je pa itak tako da se otroku sesuje ves svet in ga je počasi treba skup sestavt. Tko da smo dal čez tud eno ornk mami fazo pri obeh skupi ko je mel tamal ene 3m in preživel. Zdaj komaj čakam oči fazo!

Ali to, kar otrok počne, dojemaš kot zavrnitev in te malo boli ali gre res za avtoriteto?

Sama se nič dosti ne sekiram, če hoče koga drugega, kot mene (kadar je tisti drugi na voljo). Če sem pa samo jaz tam, pa nima izbire, pa če tudi je jok do stropa, pa naj gre za dajanje spat ali kaj drugega. Crklja se pa itak bolj poredko, pač kadar ji paše za 15 sekund se s kom stiskat. Jaz sem potegnila črto in ločila tisto, pri čemer popustim in tisto, pri čemer niti slučajno. Naprimer, če bi rada zaspala z atijem, ok (je včasih pravo olajšanje in si lahko privoščim kopel ali kaj takega).  Zobe pa umijem vsak večer brez pardona, pa če je čist hin od utrujenosti ali pa sitna do neba, včasih ob zvočnih in vodnih efektih joka, drugič čisto mirno.

Je pa tukaj seveda nov družinski član in ljubosumje malega nad tem. Kar potrebujeta, je  eno popoldne ali dan samo zase brez dojenčka, če se da.  Zdaj se je pač vrgel bolj na očija, ker se mami z dojenčkom ukvarja. Naj oči prevzame dojenčka, vidva pa pojdita kaj skupaj počet, kjer se mu boš lahko 100% posvetila. In to redno, ne samo enkrat.

Smo imeli tudi mi take zahteve. Ampak ker nama z možem taka organizacija ni znesla, sva pač uvedla dežurnega. Kdaj kdo katerega rihta. Je bilo na začetku bunt, samo jim malim ni preostalo drugega, kot se sprijaznit. Pri najmljajšemu pa je še zmeraj ta faza, pa včasih malo pogoljufa in mu tudi, če se le da, ustrežemo.