Mi napiše katera kaj več o tem? Jaz se na Internetu izgubljam med množico podatkov. Pravzaprav bi mi kakšen uporaben link čisto zadostoval. Ker vsi ti simptomi hiperaktivnosti, disleksije, dispraksije, akalkulije in avtizma so čisto pomešani med sabo. Na pomoč pristojnih se lahko en **** zanesem, tako, da moram kar sama lepo ugotoviti, kaj dejansko je z mojim Janom. Bodo pa drugi potem delali po moje namesto jaz po njihovo.

A na društvu ni nič uporabnega?

http://www.avtizem.com/peticija.php

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

http://www.trifilon.si/docs/Clanki/avtizem.pdf

pa sej to si verjetno že vse prebrala ...

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Evo zdej sem pa že diplomirala
 
 


Alarmni znaki so sledeči:
- otrok se ne odziva na svoje ime
- ne zna vprašati, kaj želi
- razvoj govora zaostaja
- ne sledi navodilom
- včasih zgleda, da je gluh
- včasih se zdi, da sliši, včasih pa da ne sliši
- ne kaže s prstom in ne maha z roko
- v začetku je izgovarjal nekaj besed, sedaj je obmolknil
- ne smeje se v družabnem kontekstu
- raje se igra sam
- predmete raje zagrabi sam
- je zelo samostojen
- določene veščine osvaja zelo zgodaj
- ima skromen očesni kontakt , izmika direkten pogled od oči sogovornika
- je v svojem svetu
- ostale izključuje iz svojega sveta
- nima zanimanje do drugih otrok, vrstnikov
- občasno ima krizo jeze in agresivnosti
- je hiperaktiven, ne sodeluje in rad provocira
- ne zna pravilno -smiselno uporabljati igrač
- se zadržuje redno pri predmetih
- stopa po prstih
- se neobičajno navezuje na določene igrače
- razporeja natančno razne predmete v vrsto
- je hipersensibilen na določene zvoke in določen tip blaga
- ima čudne kretnje v gibanju
Zelo zakrbljujoči znaki , nedvomni kazatelji avtizma so sledeči:
- otrok ne vokalizira in ne čeblja do 12 mesecev
- otrok ne dela nobene geste do 12 mesecev (ne pozdravlja z roko, ne kaže s prstom )
- ne izgovorja nobene besede do 16 mesecev starosti
- ne spregovori nobenega sponatnega stavka do 24 mesecev (ponavljanje stavkov = eholalija )
- katerakoli izguba oz. zastoj govora ali drugih socialnih veščin
RDEČE ZASTAVE NA PODROČJU SOCIALNEGA RAZVOJA IN KOMUNIKACIJE
Če vaš otrok kaže katerega od naslednjih znakov, potem se obrnite čim prej na svojega pediatra in zahtevajte pregled, testiranje oz. diagnozo:
- nobenega nasmeha ali podobnih izrazov veselja in radosti od 6 meseca dalje
- nobenega zvoka, smehljaja ali reakcije na vaše dražljaje po 9 mesecu
- nobena vokalizacija po 12 mesecu
- noben odziv, ne kazanja, ne mahanja po 12 mesecu
- nobena beseda po 16 mesecu
- noben stavek, ki naj ni le ponavljajoč po 24 mesecu
- katerakoli izguba ali zastoj v govoru ali drugi socialni veščini
Večina staršev trdi, da so opazili nekaj neobičajnega pri 14-15 mesecih, vendar jim je bilo rečeno, naj še malce počakajo, kajti nekateri otroci se lahko počasneje razvijajo in take probleme odpravijo s časom. To ni korekten odgovor, kajti treba je resne težave znati takoj razlikovati od manj resnih, zlasti tistih, ki privedejo otroka do izgube recipročnosti oz. odzivanja na okolje . Zato je treba ukrepati VČERAJ, danes je lahko že prepozno. Ne smemo čakati! (Stanley I. Greebspan, M.D. , Chlid Psychiatrist)
Rdeče zastave so bile sestavljene na podlagi sledečih virov: Greenspan, S.I (1999) Building Healty Minds, Perseus Books: Filipek, P.A.: Screening and Diagnosis of Autism. Neurology 2000
ALI VAŠ OTROK TVEGA AVTIZEM?
- pri 18. mesecih je govorni razvoj v zaostanku?
- ne izgovarja več besede , ki jih je že poznal ?
- je nesposoben izvajati preproste ukaze kot npr. "Prinesi mi čevlje."?
- kadar mu govoriš, gleda drugam , namesto, da bi te gledal v oči ?
- se odziva na svoje ime?
- sumiš, da je naglušen ali gluh?
- gleda dalj časa v prazno?
- se ti zdi, da je pogosto v svojem svetu?

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

A pri pediatru, ti pa niso nikoli nič o avtizmu rekli, ko je bil še manjši?

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Nič. Še za hiperaktivnost niso. Vse sem morala sama. O disleksiji mi še v šoli ni nihče nič rekel.

Koga pa briga?

Svetujem ti, da se obrneš na gospo Vesno Melanšek iz Centra društva za avtizem, ki ti bo pomagala z vsemi potrebnimi nasveti, podatki,... Kar se tiče avtizma, ve vse:)


Vesna Melanšek,
Center društvo za avtizem
+386 31 470187
info@avtizem.org
www.avtizem.org

Škodovati ne more. Hvala.

Ja, pa še to, da Vesno zares briga in se potrudi!
Bo zagotovo znala svetovati, kam naj se obrnete, kar je ob "ugibanjih" "strokovnjakov" dobrodošla sprememba.

Pri nas še ugibal nihče ni nič. Niti posumil. Pa naj bi bili strokovnjaki.

Ja saj, ker avtizem v Sloveniji uradno komajda obstaja. V zakonodaji o otrocih s posebnimi potrebami ga ni, v javnosti se o njem govori šele kakšno leto, strokovnjakov za avtizem pravzaprav skorajda nimamo,...

In če ima moj Jan res avtizem - kdo mi to lahko strokovno potrdi?

Pokliči Vesno in ti bo povedala vse, kar te zanima in tudi kdo, kdaj in kje se ukvarja z "diagnozami".

Jaz sem imela opravka z otrokom, ki je imel znake avtizma in je bilo to vidno že v predšolski dobi, najkasneje se pa pokaže to ob vstopu v šolo. Ta otrok je bil obravnavan že v predšolski dobi na pedopsihiatriji, ker je imel kar velike "vedenjske" motnje. Po moje, če bi bil avtizem bi se že zdavnaj otroka obravnavalo na pristojnih institucijah. Avtizma zagotovo ne moreš spregledati in seveda ga ne bi odkrili šele pri devetih letih. Kar pa se tiče ostalih težav ti iz izkušenj povem, da se jih da uspešno premagovati. Glede hiperaktivnosti pa tako, veliko otrok lahko v današnjih šolah kar zaznamujemo s hiperaktivnimi, jih umirjamo z Ritalinom, pa je ponavadi vzrok nastalih težav kje drugje. Glede na to, da sem pedagoška delavka me samo zanima, kakšne težave ima v šoli. Ali jih sploh ima? Večkrat je dovolj dobra volja učitelja, spoštovanje potreb drugačnosti in razumevanje, da nemiren otrok potrebuje le zaupanje, doslednost in razumevanje, ne pa zdravil in odločbe, da je hiperaktiven,... Ne rečem za disleksijo ali kaj podobnega, ki pa mu odločba prinese lažje premagovanje težav.
LP

Ritalin sem zavrnila (mi je bil predlagan zanj), posebnih težav pa pravzaprav ni. Samo tiste, ki so posledica simptomov hiperaktivnosti in disleksije: počasnejše branje in računanje, nikoli tiho in pri miru, krajša koncentracija (predvsem pri stvareh, ki ga ne zanimajo), krajši spomin (traparije si pa obvezno zapomni), ne posluša, če ga ne zanima (in posledično ne ve, o čem je bilo govora) in podobno. Z inteligenco ni nobenih težav, z gibanjem tudi ne (edino to, da ga je preveč in da ni nikoli utrujen).

Pravilno,  mama, da si zavrnila zdravila! Ne sekiraj se, s tvojim otrokom je zagotovo vse vredu. S temi težavami pa ko si jih napisala pa se srečuje veliko otrok. Nismo vsi za vse. Brat se bo zagotovo gladko naučil, ker se ga vsi, glede hitrosti računaja pa je spet odvisno od posameznika. Nekateri pač rabijo, da kaj usvojijo več časa, pa vaje. Pogovori se z učiteljico, skušaj ji dopovedati, da se naj poskusi vživeti v otroka in bo videla, da z ravnanjem zagotovo ne jezi nje nalašč, ampak ne zna prav reagirati. Pa čim manj hodi okrog zdravnikov psihologov, psihiatrov, ker ti bodo otroka naredili res potrebnega zdravljenja.

Vem pa, da ni lahko s takim otrokom ne tebi, ne ulčiteljem. Ampak takšni so, sprejeti jih je treba takšne in predvsem jih imeti neizmerno rad in jim to tudi kazati.
Prej ko se bo učiteljica sprijaznila z njim in njegovim vedenjem prej bodo težave lažje premostljive. Sama sem zelo dobro shajala s tremi takšnimi patroni, pa še zdaj se jih rada spomnim in sem vesela, da sem ob njih imela priložnost tudi osebnosno in poklicno dozoreti.

Pri dohtarjih sva bila samo dvakrat. Prvič, da so mu potrdili hiperaktivnost (in da je dobil odločbo), drugič pa, da so mu potrdili disleksijo (in sem rekla, da ne potrebujem še enega nekoristnega papirja).
Pol ure je dohtarca klepetala z mano, otroka posadila v en kot in ugotovila, da je hiperaktiven dislektik. Kakor sem enkrat že rekla - če ne bi sama poznala značilnosti, bi še podvomila v to.

Iz tvojih opisov sodeč, Jan zagotovo ni avtističen otrok. Vseeno se prepričaj, da boš mirno spala, ampak avtizem je precej očitno stanje in ga pediatri hitro ugotovijo.

_____________________________

Jaz v svetu, svet v meni živi!
Skoraj že spim, a svet je! Svet se ne zdi!
Slišim rimo, kako govori:
pred rojstvom te ni bilo,
po smrti te ne bo,
a zdajle si.

Se strinjam z Arielco. Avtizem je stanje, ki ga res ni mogoče kar tako spregledati.
Pot do odločbe pa ni tako preprosta in ne gre se samo za papir, temveč za ustrezno pomoč. Otrok mora biti ustrezno diagnosticiran, zato da je v šoli ustrezno obravnavan!! Verjetno nista videla le enega zdravnika temveč tudi psihologa, specialni pedagog, učitelja (komisija)...ki so skupaj podali strokovno mnenje.V strokovnem mnenju pa se med drugim določi tudi dodatna pomoč (obseg, vrsta in način), pripomočki....

Nekaj linkov:
http://www.avtizem.org
http://www.avtizem.com
www.autism-society.org
www.autismwebsite.com

in še o otrocih s posebnimi potrebami :
http://www.drustvo-bravo.si/web/
http://www.ldonline.org/
http://www.dvaskalina.hr

Kerensa,
če si iz Ljubljne ali okolice ti predlagam defetologinjo Branko Juršič iz ZD center.
Ona bo že zagotovo znala ocenti, kaj janu pravzaprav je.
Ti jo toplo priporočam.
lp, petra

Ma ne vem...čisto "klasičen" avtizem ni moč spregledati, ampak kakšen Aspergerjev sindrom pa po moje komot (ki je samo ena od oblik visoko razvitega avtizma, ki se kaže pri zelo bistrih otrocih). Sem pa prepričana, da imaš prav, kerensa. Večina ljudi na šolah ne ve, kaj je otroku, čeprav se trudijo zelo zelo. Ampak toliko je novih oblik vsega, da je težko ločit med "modernim" otrokom, kot ga je ena zgoraj opisala, in otrokom s kakšno motnjo. Še strokovnjaki se včasih malo zmotijo. Če si pa zavrnila list o disleksiji, se pa utegne zgoditi, da boš imela še probleme v višjih razredih. Če ima mali težave pri matematiki npr. , mu tisti uradni list omogoči podaljšan čas pisanja, pa to, da mu razrežejo kontrolko na več delov,  pa celo omogoči mu uporabo računalnika, pa podobne reči, ki dislektikom olajšajo življenje.

Drugače pa naj bi otrok, ki ima avtizem, imel večino vseh znakov, ne le pol, če naj bi zanj veljalo, da je avtist. Ti bom probala še od asp. sindroma najti.

http://www.sp.uni-lj.si/psihologija/AVTIZEMdodatno.ppt#6

http://www.avtizem.org/forum/default.asp

http://www.avtizem.org/datoteke/d_martina_t.pdf


< Sporočilo je popravil Gina -- 12.9.2006 20:17:41 >

pa še eden, kjer so vsi linki na kupu, so mi ful všeč nekateri primeri, ker so čisto iz konkretnega življenja:

http://www.avtizem.org/avtorski.asp?str=17&lang=sl