Vem, da je od tega minilo že skoraj tri tedne, ampak, ko pišem tole, mi solze nezadržno tečejo iz oči. Ne morem si pomagat. Tako ga imam rada. Vem, da nisva imela idealnega odnosa, vendar ga vseeno hudo fejst pogrešam. Manjka mi. In toliko stvari si očitam. Zakaj nisem bila več zraven njega? Zakaj nisem videla, kako hudo je z njim? Zakaj nisem bila večkrat v bolnici? Zakaj......
Začelo se je z bruhanjem. Sčasoma ni mogel več hoditi, nihče od mnogih zdravnikov ni vedel, zakaj. Samo še več zdravil so mu dali. Po letu in pol je šel v bolnico zaradi slabokrvnosti. Tam je dobil pljučnico. V petek so me poklicali, da je doživel nekakšen šok, spet niso ugotovili zakaj. Da je možnost, da umre, so rekli. In potem smo preživljali dva dni strahu in upanja. Neprestano smo bili ob njem, ob njegovi postelji. Prvi dan me je stiskal za roko, drugi dan ne več........ V nedeljo zjutraj so me poklicali, da je umrl. Svet se mi je postavil na glavo. Nemogoče. Kako? Zakaj?
Potem pa spet nove teorije o vzroku smrti, ki jih je patolog zanikal. Srce naj bi opešalo. Zakaj niso tega videli v bolnici? Niso mu naredili nobenega pregleda srca, samo glavo bi mu slikali. Pa zdravila za meningitis je dobil, pa cel kup drugih, samo za srce ne. Zakaj so ga mučili? Še vedno ne verjamem, da je moral umreti, mislim, da so ga zašuštrali zdravniki. Zakaj sploh so, če v enem letu in pol ne najdejo bolezenskega vzroka? Mislim, da moj ati ni bil takšen znanstveni fenomen.
Zdaj pa hodim k mamici in iščem mojega atija. Pa ga nikjer ne najdem. Samo njegova slika je tam, pa svečka, ki gori zanj. In vedno sveže cvetje. Rad je imel rožice, meni je za rojstni dan vedno kupil rdeče vrtnice.
Pravijo, naj bom močna. Močna za mamico, pa za svoje otroke. Pa kako naj bom, ko pa vem, da nikoli ne bo videl, kako lepa ženska bo postala njegova vnučka in kako močan bo postal njegov najmlajši vnuk. Mali mu še vedno nosi daljinca od televizije. Jaz pa jočem. In ne morem sprejeti tega. Tako boli.

< Sporočilo je popravil Solzice -- 11.10.2008 13:59:38 >

Moje iskreno sožalje.

_____________________________

Velika rit je velika stvar.

Oh, sožalje...      

Moram pa samo toliko pripomnit, da je res to zdravstvo nekje , ker to kar se dogaja (na več primerih) je že skoraj nedopustno, sploh nevredno poveličevanja pomena zdravnikov!!!Res so, nekateri, zelo površni in nezainteresirani POMAGATI!!! Kar je pa bistvo njihove funkcije...

_____________________________

www.by-ab.si

Iskreno sožalje

Iskreno sožalje !!

naše zdravstvo je z uvedbo "privatništva" v ku....in nažalost ta kratko potegnemo mi,....Oni pa so tako ali tako nedotakljivi : Bogovi v belem (še sreča, da niso vsi zdravniki le zaradi denarja, prestiža,...)

_____________________________

Kdor govori za menoj, govori z mojo ritjo!!

I saw an angel become the devil
Still they look pretty good hand in hand
Well baby, I don't need any of them
Heaven nor hell
Volbeat!!

Iskreno sožalje

_____________________________

Anejko bejko

Moje iskreno sožalje.

Vem kako je, ko gre vse na hitro. Pri vas celo nekoliko hitreje kot pri nas.
Meni je umrl tast pred slabima dvema meseca. Imela sem ga rada iz vsega srca. Bil mi je kot oče. Ko še nismo prav vdihnili od šoka, da je neozravljivo bolan, že ga ni bilo več. Vse skupaj je trajalo dva meseca. Kaj so počeli dve leti, ko je vsak mesec hodil dajat kri, da niso ničesar odkrili, to mi je ena ogromna neznanka.

Želim ti, da se čimprej pobereš, prižgi mu svečo v spomin in se spomni vsega lepega, kar sta preživela skupaj. Oče ve, da ga imaš rada.

_____________________________

Ni pomembno, da se mi danes nič ne da; važno je, da se mi nič ne vzame!

moje sožalje 

_____________________________

Zaljubljena sem v tri fante...

iskreno sožalje


_____________________________

When the power of love overcomes the love of power, the world will know peace. (Hendrix)

Joj, kako žalostno ....Moje sožalje...

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Sozalje.

Sožalje!

Moje iskreno sožalje

Sicer pa si mislim, kako ti je hudo - meni je dobre štiri mesece nazaj umrla mama (oče pa je pokojn že 17 let), pa še vedno ne mine dan, ko se ne bi spomnila nanjo in, ko gledam svoje otroke si mislim, da jih ne bo videla odrasti. In nikoli v življenju ni bila bolana, potem pa je šla v bolnico, tam bila slab mesec, ko je omagala. Obdukcijo so naredili, vendar je zdravnik rekel, da tako on, kot patolog nista zadovoljna z izvidi obdukcije, ker dobesedno nič ni imela bolnega in ni bilo dejanskega vzroka za smrt .


_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.

Sozalje .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moje sožalje. Za vedno bo v tvojem srcu.

iskreno sožalje

_____________________________

Iskreno sožalje,bodi močna.

_____________________________

Kaj naj rečem...srečna sm!!!