Skoraj me je kap, ko me je včeraj kontaktirala žlahtnica (iz druge države), češ da so 14-letni hčer sestrične sprejeli v bolnico... zaradi anoreksije?!? Pred nekaj dnevi smo bili pri teh sorodnikih na obisku, z mamico (sestrično)  sva čvekali tudi o tej punci, mi je bilo čudno, da se nikakor ni prikazala iz hiše, je pa kao za nas naredila torto. Mi je bilo zelo čudno, pa je sestrična rekla, češ da mala zelo rada peče in kuha, ampak poje pa potem ne... Debelo sem vprašala, češ zakaj pa ne? Pa je nekaj zamrmrmrala v smislu: saj veš, mlade punce pa teža.
No, in včeraj - malo so pri vsega še 35 kg sprejeli v bolnišnico, ker je že ves teden omedlevala in se zelo slabo počutila, čez dan jo hranijo pod zdravniškim nadzorom, ponoči dobiva infuzijo. Najhuje je, da si je s tradanjem že precej načela številne organe, te dni ji bodo vse pregledali, ampak zdravnica baje pravi, to je to eden najhujših primerov anreksije v zadnjem času in da si je verjetno kaj trajno poškodovala.
V bistvu sem v šoku. Zdaj mi ta žlahnitca pripoveduje, kdo in kaj vse je krivo za tako obnašanje male, ki ima očitno hude psihične težave. Sploh ne vem, kako lahko pomagam, sploh ker so v drugi državi in se vidimo morda 1 x letno, ampak kar ne morem biti križem rok?!?

Se opravičujem morala sem izliti, morda bo pa komu v poduk.

Zgleda, da so si tudi starši zatiskali oči pred resnico, saj bi morali oni prvi ne le opaziti amak se tudi pogovoriti in ji nuditi oporo.

Starsi so vedeli, ker so baje enkrat na isto temo ze bili pri zdravniku, ampak ker ni niso želeli, da bi bilo dekle 'zaznamovano', da bi pač hodilo k psihologu in bi drugi govorili, da je 'nora', je pač niso vozili.....
Groza me je....

lej..ne vem kako je v tej državi v kateri so, ampak lahko povem za našo..

sestra ma bulimijo, nekako vsi vemo ampak se nič ne da naresti..zakaj..zaradi tega ker pač če si sama ne želi zdravljenja je ne bodo zdravili dokler ne bo skp padla-to je po besedah ene "strokovnakinje" okoli 23 leta-baje jih naječ takrat pripeljejo..
nič ne pomaga da je mladoletna..

mami so svetovali da naj ona hodi na srečanja sorodnikov pač teh z bulimijo in anoreksijo, da naj gleda da nima nikol polnega hladilnika..se pravi nič v smeri kaj bi morala sestra naresti ampak kaj bi morala bit mami "prikrajšana".
za anoreksijo ne vem ampak tisti z bulimijo so lahko tudi nasilni..no in ko sta se mami on očim ločevala je tako to vplivalo na sestro da je nekako popi**ila na mami zaradi malenkosti, neki grozila z nožem sebe porezala..mami je poklicala policijo, te rešilca..oskrbeli rano, v zapisnik šlo poskus samomora in pa peljana je bila na psihiatrijo kjer se je 10 min pogovarjala z psihiatrom..kljub vsemu in vedenju da ima bulimijo niso nikjer naredili NIČ..ker se sama ni tako odločila..

malo si o svem skupaj preberi na mon-u pa ti bodo stvari bolj jasne


glede na to da si v drugi državi lahko narediš bolj malo..lahko si kvečjemu v oporo staršem-punca bo mogla žal to dat sama čez-v smislu boj s samim sabo, zakaj je prišlo do tega..
opora je največ

Moja hčerkica je začela nehati jesti v prvem letniku srednje šole. O tem se sploh ni želela pogovarjati in je pobegnila samo, da je kdo omenil hrano ali njeno koščeno postavo. Jedla je pribl. nič, npr. en fižoljček za kosilo ali en list solate. Pri 171 cm je imela 46 kg. Najtežje jo je bilo sploh prepričati, da gre k zdravniku. Tako sem moral prav zrežirati obiske pri zdravniku. Najprej pri splošnem zdravniku tako, da so ji "kao" poslali vabilo za nek sistematski pregled in novo opredelitev. Splošna zdravnica jo je potem napotila k specialistom v otroški bolnici na Bohoričevi in sicer najprej k endokrinologu "kao", da ima zaradi suhosti lahko že težave s kostno maso, hormoni... Tudi endokrinologa sem moral že v naprej pripraviti, da hčerkica zavrača kakršnekoli pogovore o anoreksiji in "več hrane" tako, da jo je tudi on šele po več pogovorih nekako prepričal, da je šla gor v peti štuk k otroški psihiatrinji. Tam se je počasi začelo odvijati in po kakem letu in pol sej je malce poredila. Sedaj je stara 18 let in je normalne postave, sicer vitka, a ni koščena. Kak kontrolni pregled še ima, a upam, da ne bo spet padla v to neumnost. Anoreksija je sicer psihična bolezen, ki je odraz neke psihične travme, ima pa lahko hude telesne posledice. Priporočam vsem staršem, z mladoletnimi otroki, da začnejo to obravnavati takoj, ko zaznajo problem, saj te do 18. leta še obravnavajo v otroškem zdravstvu in je tovrstno zdravljenje zgledno urejeno, po 18. letu pa so otrok in starši prepuščeni sami sebi.

Lahko vprašam, zakaj jo pri petnajstih, ko je že opravilno sposobna, kličeš s pomanjševalnico - hčerkica?

V tem obdobju nas je večina profesorjev že vikala, kot znak spoštovanja in priznavanja določene mere odraslosti, ti pa hčerko pomanjšuješ. Kaj ji odvzemaš s tem?


_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

Stana, kaj potem pomeni, ko jaz mojega pokličem možek ali on mene ženkica? Kaj naj bi si po tvojem vzela?
Pa sestrico tudi imam vsake toliko.

< Sporočilo je popravil Paštetka -- 17.2.2015 20:46:10 >

_____________________________

http://www.220stopinjposevno.com/220730-food-styling.html

Pašta, ne vem. Zato pa sprašujem, kaj to pomeni za odraščajočo najstniško hčer.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.