Imam problem, ki me tišči že 5 let. Včasih bolj, včasih manj. Ne vem pa, od česa se mi to dogaja in od kod prihaja ven...
In včeraj sem moji dr. končno spregovorila o tem. Dala mi je recept za Helex in napotila k psihiatru na terapijo.

Nekaj sem si že na netu prebrala o tej motnji, vendar me zanima, če se je še kdo srečal s tole psihično motnjo in kako se je spopadu z njo?

Prav nič prijetno ni, ko kar naenkrat pride in me muči.. Znaki so po večini tile: povečan utrip srca oz. razbijanje srca, težko dihanje, vrtoglavica, bolečine v trebuhu, glavobol, slabosti, šumenje v ušesih, stemnitev pred očmi, potenje, bolečina v prsih oz. kot da bi mi nekdo kompresiral prsni koš - pljuča... Včasih jih je več skupaj, včasih manj. A takrat se počutim grozno.

Hvala za kakršenkoli nasvet.




_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Hm, kaj naj ti rečem, hodi na terapijo, mogoče pa tam najdeš vzrok, da je tako že dlje časa.



Kaj več ti ne znam svetovat, ker sem se srečala s hujšo obliko depresije.To pa je precej drugače.

Hvala Taly. Ja sej bom šla, ker bi rada rešla tole nevšečnost in prišla stvari do dna oz. razčistila sama s sabo.

Sem pa to prvič tako javno o tem spregovorila, tudi s svojci se še ne pogovarjam o tem..


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

Nič hudega, če si zdaj komaj spregovorila. Važno, DA SI !!!!
Važno bo tudi, da se takoj odpreš pri psihiatru. To so bili prvi tvoji koraki, na katere boš na koncu še zelo ponosna.  

Ja vem, sej sem tudi optimistična in tako. 

A ti osebno si se srečala pa z depresijo? In si jo uspešno premagala. Bravo! Ja moja sestra se je tudi srečala z depresijo in paranojami... To je res grozno, ko čutiš sam na svoji koži, do takrat si sploh ne moreš predstavljat kako je to..


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

mislim, da je to nekakšen napad panike.

spacey, dobro da si se zaupala nekomu, tudi če je samo forum. js najprej bi ti rekla da pusti tisti helex na miru in lepo stopi najprej do psihiatra. js ti svetjem Klemna Rebolja, k je super tip tko kot psihiater kot oseba. To če si v Ljubljani. In kako skupinsko psihoterapijo ubodi. Na nobern način ne bi js jedla tablet, k bi mi jih splošni zdravnik predpisal, ker se že psihiatri minimalno 2-3x zmotijo, preden dajo prave. Pol poglej na www.nebojse.si, k je pejđ od društva DAM, in tam boš našla ful koristnih informacij, seznam psihiatrov pa tut druženja obstajajo po Sloveniji. Tko da pogumno. Pol pa še doma povej, vsaj partnerju za začetek  . In pogumno, seveda, se da vse rešit, naučit se je treba kaj naredit v primeru če te zgrabi kaka panika (od kontrole misli do telesa). 

Jaz sem januarja zbolela za panično motnjo - napadi panike. Je precej podobno kot anksiozno stanje. Če te kaj zanima, mi lahko pišeš - sicer pa; punca, glavo gor - vsak dan si bližje cilju - ozdravitvi.



_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

Nisem zbolela jaz, moj oče je. Je bilo zelo hudo. Ker še težje je svojcem, ki so poleg tega ćloveka ki preboleva oz. doživlja. In res sem vesela zate, da si sama sebi priznala, da nekaj ni vredu.

Sem pa pač bila glavna v njegovem življenju to leto in še malo, saj sem ga vedno kam vlekla, da le ni začel doma tuhtati pa tuhtati. Treba je ven, se vključit v okolico, naravo, spoznat kakšen hobi,ki te je že od nekdaj veselil.

Zdravilo vzemi, ko te imaš NAPAD TESNOBE. Drugače pa ven na zrak!
Hodi in hodi ... A si dobila bolniško?

mogoč je to povezano kaj z stresom, si pod stresom ? Drugače pa čim več gibanja, sprehajanja, in pogovora.

@Gordana-3: panika? Mogoče, sam ne vem pred čem oz. kom? Nisem še tako daleč..

@LoCa: hvala za informacije, bom šla malo pogledat, si prebrat, se včlanit itd. Sem pa iz obale, tako da bom tukaj v bližini iskala pomoč in dobrega psihiatra.

@Lumpi: potem me razumeš kako mi je... Se ti oglasim na privat..

@Taly: ja, to je res težko. Jaz sem prvič nekaj takega doživela pri sestri. Res je težko za svojce..

@bskrle: sem prezposelna, delam oz. pomagam mami v firmi. V bistvu mi paše imeti družbo, ker če bi bila sama bi mi bilo mogoče težje, sploh ko pride tisti "napad"..

Helex? Nisem sploh še šla v lekarno.. Se bojim "kemije".. Sem pa dr. prosla, naj mi da (če že) najbolj blage tbl.

Drugale pa ja, če je le možno grem čim več na zrak, na sprehod, hodit in hodit...

_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

@iva01: ne vem, možno. Moram ugotovit, kaj me tako zdrma. Sej pravim, pride kot strela z jasnega..

Najbolj moteče je to, da mi srce razbija, kot bi tekla maraton. Nekako se moram naučit samokontrole mojega telesa, obvladovanje.. Autogeni trening..


_____________________________

"Fake it until you make it."
Sweet Like Chocolate

BREZ KEMIJE ŽAL TOKRAT NE BO ŠLO - PA BREZ ZAMERE

_____________________________

Kdor ne zapusti obale, nikoli ne spozna skrivnosti oceana.

definitivno gre tudi brez kemije!!! tako kot si rekla, spoznat moraš sebe, kaj prebrat v tej smeri. tako kot so ti že svetovale - stran nebojse.si je zakon glede tega.

Kemija je včasih žal nujno potrebna, pomaga da prebrodiš najhujše, te spravi v bolj normalno stanje, da si sploh sposoben bolj normalno funkcionirat in se postavit na noge, da lahko nadaljuješ z nadaljnim zdravljenjem. Sicer pa prepustimo presojo strokovnjakom, ki so za to poklicani.

srečno in veliko volje
 

zih se na obali najde kaj dobrega ;). o helexu sem pa itak same slabe stvari slišala tko da I'd stay away  . to, da se brez tablet da, pa tut ni vedno res. se pa preden karkoli začneš paap fajn pozanimajo, da se vsaj strahu znebiš. tablete niso neko zlo, ampak pomoč. če se ti ta anksioznost pojavlja že 5 let, pol dvomim da boš brez tablet upala rešit probleme. sicer pa itak point tablet ni v tem da te ozdravijo  .
je pa tut stvar posameznika, kaj mu najbolj ustreza. treba je provat več stvari. un avtogeni trening pa je baje ful težek, pa lahko tut leto traja da se kaj zgodi .

Najprej pohvala zate, da si o tem spregovorila  . Verjemi, da ti bo sedaj lažje kot pa če bi skrivala svoje težave. Seveda to ne pomeni, da vsakemu na ulici razlagaš kaj ti je, ampak domačim ali komurkoli se pač lahko zaupaš pa le razlagaj o teh stvareh, verjemi, da bo delček bremena, ki si ga potiho nosila s seboj odpadel od tebe. Pet let se mi zdi že kar dolga doba, tako da mislim, da bi bilo pametno, da upoštevaš nasvete zdravnikov glede tablet. Ti bodo že sproti svetovali glede tega, vedi pa, da prav vsa ti gotovo ne bodo pomagala. In res je, da ne bo le kemija tista, ki bo odločala o tvojem zdravjenju, dopolnjevati se mora s terapijami-zelo učinkovite so skupinske terapije, kjer pravzaprav vidiš, da nisi edina, ki se spopada s takimi stvarmi. Z ljudmi deliš mnenja, se pogovarjaš.... Zelo pomembna je komunikacija. To je tako kot RR, kjer se razpravlja o materinstvu in vse kar zraven prinese in potem vidiš, da za nekatere stvari, za katere misliš, da jih dela le tvoj otrok pravzaprav poznajo vsi otroci Pač, sem dala en primer, ki se mi zdi, da sodi v kontekst Sicer pa je ponavadi pametno pogledati na svoje življenje, si pod stresom, imaš strahove, si preveč zaposlena, vse to podzavestno vpliva na nas. Želim ti vso srečo in verjemi v to, da boš stvar lahko obvladala, a le s potrpljenjem.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ne verjamem da gre brez kemije. Panične motnje, anksioznosti, socialne fobije, depresije... nastanejo zaradi kemičnega neravnovesja v možganih. Ponavadi manjka seratonina, ki je hormon "sreče".

meni se zaenkrat ne obnavlja več serotoninska ovojnica, tak da sem v dreku. Upam da se spet začne še kdaj

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si