Moj dveletnik hodi v vrtec, vsak dan je bil vajen otrok. Toda nikoli se mi niso smeli preveč približati, ker je bil jok na sporedu. To mi je vzgojiteljica večkrat povedala in ko sem jo vprašala, kaj naj naredim, je rekla, da nič, ker bo to minilo samo po sebi.

Danes sva bila na igrišču in res se mu je približala enako stara deklica, ki jo pozna že vsaj eno leto, saj se skupaj igramo. Deklica je želela njegovo kosilnico oz. se je vsaj dotaknit, ne da bi mu jo izpulila ali bila kakorkoli nasilna. Samo postavila se je ob Davida in dala roko na ročaj kosilnice (igrače).

Mali pa v gromozanski jok, da ga je vso dvorišče gledalo. Enostavno nisem vedela, kaj mu je. Potem mi je druga mamica, ki je vse to opazovala iz okna, povedala. Malega sem stisnila k sebi, ker nisem vedela, kaj naj, kako naj odreagiram. Povedala sem mu, da mu deklica ni želela nič slabega in še njo potegnila k sebi ter vsakega cartala na svojem kolenu, saj sem imela občutek, da bo tudi ona zajokala. Malemu sem poskušala obrazložit, da se je samo želela igrati skupaj z njim in nič drugega.

Kako naj odreagiram naslednjič? Naj ga potolažim, obrazložim ali pustim jokat in ignoriram? Bojim se, da bi se to nadaljevalo v še slabšo smer, da bi potem skoz iskal zavetje v meni in da bi postal pravi "tožen groš", ki za vsako malenkost skače mami v naročje. In sploh, a sem ravnala prav?

Prosim, zanimajo me vaša mnenja. Kakršna koli bodo že.

Točno tako se obnaša moja hči, ki8 je tudi dve leti stara......z razliko, da ona ne hodi v vrtec. Sem mislila, da je to pač zato, ker nima veliko otroške družbe. Si me malo potolažila, ker vidim da očitno ni to krivo.

Sicer ne vem rešitve...jaz jo vedno potolažim in ji povem, da se pač otroci samo želijo z njo igrat. In da ji ne želijo nič hudga. Očitno sta najina otroka pač bolj
"samotarska".


_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

čudno da tako reagirata. ? morda imata kake slabe izkušnje - jima je kateri otrok kaj vstran vzel na silo ali kaj podobnega? glede na reakcijo - tak nenaden jok vajinih otrok bi rekla, da se počutita malo izgubljena in nezaščitena in zato takoj padeta v jok, ko jima kdo vzame igračo. nek povod je to moralo imeti. najbrž nista vajena deliti svojih igrač in ju to prizadene...

moja punčka ni vajena otroške družbe, ne hodi v vrtec, je pa tudi 2 leti. ampak ko ima priliko, se vedno lepo igra z drugimi otroki, sovrstniki in tudi starejšimi. še nikoli ni zajokala, če je kateri vzel njeno igračko. edino mami je povedala da ima ta otrok to in to - če je hotela imeti nazaj mi je tud povedala da naj igračko otroku vzamem.

Moja hči nima slabih izkušenj. Recimo, ko je bila še majhna, sta ji bratranec in sestrična ,ki sta nekoliko starejša od nje, vzela kako igarčo iz rok. Ona je pač to gledala in s eni kaj sekirala za to. Zdaj se je pa fuul začela bunit. Kar mi je sicer všeč, da se pač pobriga za svoje stvari, da jih ji kdo ne vzame. Samo vseeno mislim,da ta jok za vsako figo tudi ni OK.

Zadnjič naprimer je bila pri meni frendica s hčerko, ki je star nekje leto in pol. Mala je fuul živa in se nikogar ne boji in se je pač hotela igrat z mojo. In moja je bila naprimer na  vrhu tobogana in se je tamala samo spodaj vsedla in je bil že jok. Pa ji rečem, da se hoče samo igrat z njo in naj se ona malo igra z njo....ona pa ne. Bognedahj da jo je samo pogledala.

Ah, mislim da jo bo slejkoprej minilo. Najbrž gre samo za obdobje. Upam!

_____________________________

*prvič smo naredili enega otroka
*drugič smo naredili dvojčke
*sedaj se sploh ne upamo več delat otrok, da ne bodo
slučajno trojčki:))

Moj Tibor je bil tudi pri dveh letih, dveh letih in pol, tak. Potem je šel v vrtec in zelo, zelo prav se mi je zdelo, da gre, tudi zaradi tega. Sedaj je bolje, vendar še vedno ni neki grebator. Če vidi, da gre kdo proti  igralu, ga še vedno rad prepusti. Nikoli tudi pri igrah noče teče npr. po žoge, če se mu zdi, da bi lahko zanj zmanjkalo. Totalno zablokira, stoji na mestu in noče več sodelovati. Nikoli se noče drenjati.
Po moje so nekateri otroci pač taki, bolj občutljive narave. Malo se sicer zlije z okolico potem, ko je v vrtcu ali ko je malo starejši, ampak vendarle ostane tak, kot je, nežen.
Zato, skutica, jaz mislim, da je najbolje ubrati neko srednjo pot. Ga potolažiš, če to rabi, vendar ne pretiravat s čustvi. Ravnop toliko, da neha jokat in zraven pač razložiš, kot to počneš že sedaj.

otroci so si različni.

eni se znajo bolj zase pobrigat, drugi pokličejo mamico, da jim pomaga, tretji planejo v jok... če se sicer razvijajo normalno, ni z njimi nič narobe. pač rabijo malo več spodbude in tolažbe. po mojem si kar prav ravnala. tudi to, da si drugo punčko potolažila, da ni nič narobe naredila in s tem tudi Davidu pokazala, da je vse v redu, da mu punčka nič noče...

moja hčera je bistveno bolj gavnarska in jo moram malo nazaj držat in ji ravno tako nenehno razlagati, da se morajo skupaj igrati, si deliti igrače... je pa bila moja sestra taka, da se je non stop mamine kikle držala in jokala za vsako figo (še v osnovni šoli je bila zelo, zelo zadržana) in je danes zelo močna in odločna ženska.

ne se obremenjevat, delaj po občutku in zagotovo bo zrasel v finega fanta.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Glede na to, da malega  poznam, ne bi rekla, da je kdorkoli drug kriv... razen njega samega. Takšen pač je v tem obdobju in ker težko razume  svoje občutke, še manj pa druge bi rekla da ga pusti na miru in ga ne mantraj z nekimi "pogovori". Naslednjič se vljudno nasmehni in razloži da ima zadnje čase malo finte. Malemu sicer lahko poskusiš dopovedat da naj igračo posodi, ampak najbrž ne bo palilo. V tem primeru drugemu otroku ponudi kakšno drugo igračko. Če se bo mala zadovoljlia z njo OK, če se ne bo zadovoljila z njo potem potekajo pogajanja naprej.

Lahko še:

• poskusiš svojega zamotit s čim drugim (Glej kakšna lepa rožica v travi! Kakšne barve je?)
  
• lahko ga kričečega in vreščečega odvlečeš iz igrišča
  
• malemu razlagaš in razlagaš ampak najbrž ne bo nič, ker te v tisti ipiki itak ne bo poslušal
  
• boljši pogovor je potem, ko se situacija umiri in morda takrat malemu poveš in se pomeniš z njim kaj mora storiti ko pride kdo po njegovo velecenjeno igračko
  
• aja, še to...kosilnice so tudi pri nas zelo dragocene igračke, ki jo težko deli
  
• nekateri otroci enostavno dozorijo prej in prej pogruntajo zadevo daj-dam in drugi kasneje
  
• najboljša rešitev je menjava igrač med prijateljčki na igrišču. Jaz tebi kosilnico in ti meni tvojo lopatko.

Zamisli si, da si z možem na igrišču, pa pride k njemu lepa plavolaska in ga prime za roko...! Kako boš reagirala? Podobno se počuti tvoj otrok. Pusti času čas, saj bo sam počasi odstopil svoje stvari prijateljem.Če
jih pa ne želi deliti z drugimi, pač ne želi.Bi ti moža delila z drugo?