Kako naj naučim otroka odgovornosti in samostojnosti, kar se tiče šole? Je šestošolec in je odličnjak, vendar je velik del uspeha na moji strani. Pomagam mu s spraševanjem in sestavljanjem nalog... Sicer mu zelo rada pomagam, čeprav mi vzame veliko časa. Imam pa občutek, da se je že navadil, da ga bo mami spomnila na vse, domačo nalogo, popoldanske krožke... Če ga ne bi stalno "porivala" bi tudi v šolo zamudil. Mama za vse poskrbi!!! Zelo rad ima petice, a kaj ko ga moram poriniti k knjigi, sam pa se zadovolji s 15 minutnim učenjem in že prihiti "mami vpraši me, sm se že nauču". Spraševanje samo pa poteka tako, da vsako vprašanje premeljeva in se o njem pogovarjava... kar je pravzaprav učenje.

Vesela bom nasvetov, pozdravčki!

Odgovor na tole vprašenje je vreden pa vsaj milijon evrčkov.


_____________________________

Meni nebö odprto se zdi,
kadar se v tvoje ozrem oči,
kadar prijazno nasmejaš se,
kar sem prestala, pozabljeno je.
(F. Prešeren)

Moj fant je petošolec in je tudi navajen, da je mami vedno na razpolago oz. da vse razmišlja namesto njega . Tudi jaz se sprašujem kako bi bilo z njim, če bi dala "roke stran".  Po izkušnjah, ki jih imam od starejše hčerke, to ravno ni slabo, saj je pri 13 letih zelo pridna in odgovorna. Samo zdi se mi, da je hčera v petem že vse delela sama  on pa še kar ne. Tolažim se z mislijo, da bo kmalu bolje

Hja, koliko je to prav ali ne, je težko reči. Je pa za sina to zelo priročno  Zate pa velika odgovornost. Ker bi si nehote očitala, da ti česa nisi storila, če bi sin kje kiksnil.

Še moja izkušnja: moja hči je petošolka. Lani sem opazila, da sem dejansko jaz tista, ki jo na vse opominja. Potem pa mi je prišlo čez glavo, ker imam še 2 druga otroka in ostale obveznosti. In sva naredili list z njenimi vsakodnevnimi (pretežno šolskimi in tistimi glede glasbene šole) obveznostmi. Po nekaj dneh je šla prvič in zaenkrat zadnjič v šoli brez domače naloge. Ker je mama ni spomnila. Vsake toliko je našla v šol. torbi plesnive ostanke malice od preteklega tedna. Ker mama ni rekla, da je treba vsak dan temeljito sprazniti torbo. Zamudila je na pevski zbor. Ker je mama ni sama od sebe spomnila, da je treba iti. Potem se je navadila.

Meni je tako lažje, hči se je pa tudi naučila, da mora uporabljati svojo glavo in se ne samo slepo zanašati, da jo bom jaz spomnila na vse.

Se bojim, da bom jaz enaka mama. Bojim se pa zato, ker vem da vsaka mama želi otroku dobro in mu zato  pomaga, po drugi strani pa jim s tem dajemo potuho in otroci ostanejo zelo nesamostojni in neodgovorni.

Mislim da bi bilo dobro otrokom prepustiti malo več odgovornosti in tudi na neuspehe se morajo navaditi, ker celo življenje jim pa ne bomo mogle dajati v vsem takšne podpore.

Koliko mi bo to uspevalo, bom videla šele, ko bo moj otrok malo zrasel.

_____________________________



Življenje je minljiva, hitra karavana! Ustavi žival, ki jo jezdiš, in poskusi biti srečen.
(Rubaijat, Omar Hajam, 12. stol.)

Lahko je biti pameten... Predvsem mislim, da je potrebno s tem pričeti že v prvem razredu, saj je kasneje čedalje težje. Sami imam hčerko v drugem razredu in je že kar samostojna, vendar jo je vseeno potrebno vprašati vsak dan kaj mora storiti za naslednji dan. Nekajkrat sva jo pustila in nič spraševala pa je pozabila na nalogo tako da je dobila minus. Zaradi tega se je precej sekirala. Pogovorili smo se, da je sedaj dovolj stara, da mora sama razmisliti kaj mora storiti za naslednji dan in stvari se izboljšujejo. Seveda pa morata oba starša stati za tem.

_____________________________

Naj živi...

Jap, tole kar počneš ni najbolj modro, resda ima otrok lepe ocene, samostojnosti pa nobene. Ko bo pa na vratih puberteta, se pripravi na korenite spremembe.Sama pri sebi premisli, kako boš dojemala otrokov slabši uspeh, če se ne bosta učila skupaj.


_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Najprej vsem hvala!

Zavedam se sa sem ga usr..., toda kako se zdaj izkopati brez katastrofe?

Ni nobena katastrofa :) Kupi mu eno beležko v katero naj si sproti po datumih zapisuje kaj vse mora opravit-naj se navadi gledat tam noter. Ali pa naj naredi seznam za en teden, ali vsaj en dan vnaprej. Na začetku malo preglej tisti seznam, ga opomni ce je pozabil kaj res pomembnega. tu in tam bo verjetno kaj zamudil, potem pa se bo navadil.
Glede učenja pa bi se pomoje otrok v 6. razredu že moral biti sposoben sam učit. Seveda pa je dobro da njegovo znanje preveriš, vendar mogoče ne tako kot ti opisuješ-on prebere nekaj za 15 minut, ti prinese snov, ti ga vprašaš, on ne zna, ti mu podajaš odgovore on pa posluša-tako sem vsaj jaz razumela da se učita. Mogoče lahko narediš takole-naj se uči tistih svojih 15 minut. Potem ga ti preveriš. Če ne zna odgovorit na 3 vprašanja po vrsti, mu pač poveš da se očitno še ni dovolj učil in da naj si še malo pogleda pa bosta potem nadaljevala. Mogoče bo na začetku zaradi tega kakšna slabša ocena, ampak mislim da je pomembno da se navadi samostojnosti pri takih stvareh.

Ja dogovorita se, kaj je njegovo delo, beležko naj  začne uporabljati. Aja, začnita po malem, vsak teden kaj dodajta.

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

Ma ne nisi ga usrala. Glej s te strani, da bi bilo lahko slabše...lahk bi bil čist kontra, pa se ne bi hotel sploh učiti in bi imela resnične težave. 
Če te potrebuje zraven mu pomagaj.
Jaz še danes pri 31 in še kar nekaj časa bom, sprašujem očeta glede stroke. So zadeve, ki se jih treba učiti iz izkušenj, ker knjig ni ali pa ni časa za te, ker je treba ukrepati takoj... vem, da ni isto kot v OŠ, pa vseeno.

"Mama za vse poskrbi!!! "

Kolegica ima sina, ki je sedaj star 21 let, na faksu in mu še vedno dela vse za faks. Srednjo šolo je naredila ona, on je le memoriral (sicer je malo na meji genija, ker si skoraj vse zapomne, če 2x sliši), zdaj predeluje stvari za seminarje in se uči obramboslovje, ker sta tako v tem začaranem krogu, ker vesta 8oba), da če bo mama popustila, on ne bo naredil faksa.

Ko se zavedaš, da ne gre več tako dalje, si že korak bliže rešitvi. Počasi popuščaj, naredi urnik, opomnik ... Saj bo!

_____________________________

TDAT - štirje prestopniki!

Zakaj pa potem ne daš rok stran? Najprej bo pol reči pozabil, dobil dve trojki, potem se mu bo pa posvetilo, da je nekaj treba ukrenit. Ali bo pa imel pač trojke. Pa kaj potem. Bodo pa njegove trojke, zaslužene in realne. Ne pa tvoje petke. Prav je da otroku poveš vse, česar ne razume, vendar ni prav, da se z njim vsakodnevno učiš reči, ki bi jih lahko naredil čist komot sam in prevzel zanje odgovornost. Sploh pa v 6. razredu.

Govorim ti iz svoje lastne prakse. Jaz se s svojimi otroki ne učim. Jim vedno razložim vse, kar jim ni razumljivo, lenobe pa ne podpiram, niti ne delam njihovih seminarjev, ničesar pač. Posledično sta oba ta velika dva zelo odgovorna in samostojna, imata pa različne ocene. Fantu se zdi čist brez veze se učit nekaj v nulo, če razume koncept, bistvo in zna za lajf time nekaj, torej tega ne dela, meni pa se to ne zdi nič narobe. Spodbujam njegovo samostojnost, splošno razgledanost, ne pa zanašanje, da bom jaz naredila z njim, ob njem in ga usmerjala. Moja bejba je pa čisto šolski tip in dela samostojno z levo roko in s krasnimi ocenami čist glih vse. Ampak oba sistema sta mi ok, tako od mojega fanta, kot od moje punce - ker sta njuna. Spoštujem njuno individualnost in različnost in nočem, da bi se kdo "obešal" name. Uspeh je tako njun in vesta da je zgolj njun in ga spoštujeta in cenita, pa tudi posledično cenita sebe in svoje sposobnosti - ne glede na to, da sem jaz vedno tam, če jima zašteka, če karkoli ne razumeta, ampak po pravici povedano, je to zelo redko.

Moram priznati, da ste mi dali misliti, tako eni, kot drugi.

No počasi, zares počasi umikam roke in ga s pogovori spodbujam, pa bomo videli.

Naša petošolka ima že dve leti beležko, v katero si zapisuje kaj mora storiti ipd... Ima pa vsak dan tel. klice sošolk, kaj morajo narediti. Me ima, da bi ji kar telefon skrila. Kaj sem želela sploh povedati? Aja, v tretjem razredu sem jo pred ustnim spraševanjem nekajkrat vprašala, če zna. Itak da zna. Vedela sem, da ne zna dovolj. Sem trpela a sem vztrajala. Pustila sem, da je dobila slabšo oceno, ker je potem sprevidela, da dvakrat prebrati ni dovolj. Od takrat ve, kaj pomeni učiti se in kdaj naj bi bilo dovolj.


Srečno!

Ja no, to sem že mal zamudila.
Jaz nisem do četrtega razreda s sinom nič delala, ko pa so prišle na vrsto ocene, smo začeli. Verjetno sem se tudi sama ustrašila ocen. Pa je kr šlo. Zdaj, ko je snovi veliko več in je res potrebno sprotno učenje, pa bi na koncu leta morala prejeti dva spričevala - enega sin in enega jaz. Apak, mislim da sem na pravi poti - ugotovila sem, da so potrebne spremembe. če želim otroku dobro.

Jaz sem si samo prisegla, da ne bom počela isto kot sodelavka, vse ampak vse naredila za svoij hčerki.Učila jih je goljufat,reševala naloge meni se je kozlalo, ko je letala okoli matematikov, da so ji reševali teste.Pisala je eseje, v službi so si naredili povezavo preko mobiča direktno na izpit

Podpiraj ga tudi z dejanji.
Nic ni narobe, da mu pomagas, kadar njemu zmanjka razumevanja, ali tudi volje kaksen dan.
To, da je to vsak dan, je pa meni adijo pamet nacin.

O, kap, sem mislila, da je samo pri nas tako! No, nana98, mi smo deloma rešili problem. Res se je delalo z otrokom od prvega razreda, če zdaj primerjam z našim drugim šolarjem, lahko rečem, da veeeellliiiikooooo preveč. Potem so v četrtem prišle ocene, saj učil se je sam, vendar 5 minut, 10, max 15: Mami, vprašaj me, že znam! Četrti, peti, šesti razred: nagovarjanje k učenju, preverjanje naučenega, priprava preizkusov, vse na tekočem....oooooo katastrofa. Z njim sem hodila v šolo. Ampak če pogledam sedaj nazaj, vem, zakaj je bilo tako. Letos hodi v sedmi razred in dela vse sam, sem ga pa že lani počasi spuščala, ker nisem zmogla. Tamal je lani hodil v drugi razred in me je veliko bolj potreboval. Me pa še vedno prosi, če ni siguren, naj mu "štih probo" naredim, kar mi je pa čisto sprejemljivo in to z veseljem naredim, v snov se pa niti pod razno več ne poglabljam. Lahko rečem, da je čisto samostojen, domače naloge že skozi (do četrtega je moral še kaj prepisat, če ni bilo lepo narejeno) dela sam, pri učenju pa v bistvu drugega polletja 6. razreda. Ja, pa plakati! Prvega sem mu skoraj sama naredila. Katastrofa! Starši, ne delajte tega! Naslednjega je sam in sem ugotovila, da je mnogo boljši od prvega   Ja, prvi otrok je res posebnež.........


_____________________________

Ojej  Z mano so se doma ucili v toliko, da so me morali sprasevat .. in oci mi je vedno, ce kakih stvari zaporedoma nisem znala, rekel, da naj si se malo pogledam. "Evidenco", kaj moram narest, sem pa vedno vodila sama. So pa seveda mi pomagali, ce cesa nisem znala. Zdaj na faksu se pa tudi nihce noce namesto mene ucit

To je itak večna uganka...., vse je odvisno od tega kako mu spodnašamo rit in pa seveda od otroka samega, naprimer že pri mojih dveh to vidim, starejši (15), je bil vedno bolj priden, za šolo je vse sam naredil, sam je vedel za vse krožke kdaj ima pa kaj rabi sabo, učil se je večino sam, samo spraševala sva ga, kar ga še vedno, pa govorni nastop vadi pred nama , res ga skoraj za nič ni potrebno upozarjati....no to je šola..ostalo je pa itak kot vsak najstnik .....samo v tem je veselje..

mlajši (13)....popolno nasprotje, mulo mali je tako prebrisan...da ga sedaj kličemo "lisica mala"....vse hoče tako obrniti, da ja ne bo potrebno nič za šolo, kar se tiče njega, ampak da bova vse midva z očetom....
vsak dan nima naloge, vsaj tako pravi in potem zvem da jih v šoli prepisuje od sošolk ....., to zdaj preprečujeva z tem  da jo mora delati pred nama, zvezke pa jaz pregledam..., potem učenje je na minimalcu, zato tudi ocene niso bleščeče...se morem kar z 3 zadovoljit, samo sej ga ne silim, naj ima več..ampak moti me njegov odnos do šole, ker je res zelo intelegenten, pa se mu ne daaaa . Gre v sobo, ko ga že moramo z grožnjami prisilit, da se gre učit, potem pa pridem na skrivaj v sobo in visi na telefonu ali pa računalniku..., pa če me ne sliši ne more hitro preklopit ....potem pa pride iz sobe in reče da vse zna...vprašanj ne pusti....., torbe brez mene itak ne bi pregledal, obvestila iz šole zvem samo, ko je 1 dan prepozen, tako da sedaj sama raje vse pogledam...,
kar se tiče vstajanja za šolo, če ga ne bi dobesedno dvigali iz postelje bi spal naprej....
No pri krožkih in hobijih....tukaj pa ni problema, če kaj ni v redu ali pripravljeno je takoj panika,....in kriva sem seveda jaz ..
tolaži me to, da je pa za delo in drugo zelo priden, tisto kar ga veseli (šport ...), tukaj pa ni problema...

Toda v tem je veselje..zdaj se že navajamo, pa upam da bo z leti boljše......
še prehitro bodo zrastli...
lp