Zame osebno je disciplina in kaznovanje zelo podobno. Seveda govorim po svoji kmečki logiki.

To kar je opisano pod disciplino jaz doma imenujem "samodisciplina", kar pomeni, da se otrok zaveda, zakaj naj ne bi nekaj naredil.

Disciplina, kot beseda, mi zveni preveč avtoritativno oz. vojaško, kjer se ukazi ubogajo, brez razmišljanja zakaj.

Poudarjam, to nima nobene znanstvene osnove, temveč je moja kmečka logika.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Kaznovanje v različnih oblikah je zelo razširjeno v človeški družbi.

Banalen primer: če ne izpolniš davčne napovedi boš kaznovan s strani države. Če izpolniš davčno napoved boš plačal davek, pa še truditi se moraš za to.

Kdo ve kako bi davkarija uvedla pozitivno motivacijo? Sem samo negativno motiviran in pridno izpolnjujem rubrike, iščem podatke po kupih papirja.

Drugi primer: napisati moraš dolgočasno poročilo o porabljenem pisarniškem inventraju v letu 2006. Preštevaš sponke ipd na različnih dobavnicah, zunaj pa je lep dan kot nalašč za podaljšano malico. Ne pustiš se zapeljati tem idejam ker si negativno motiviran s strani zahtevnega šea, ki samo čaka da bo koga odpustil.

Tretji primer:

Mudi se ti po avtocesti, pridš do tunela, kjer je napis radar. Zmanjšaš hitrost in se previdno odpelješ skozi tunel.

Celotna človeščka družba temelji na kaznovanju, brez njega bi bila anarhija. Ja še daleč je čas ko se bo vse doseglo s pozitivno disciplino, par tisočletij, če se ne bomo prej pobili. Se pa najlepša dela dosežejo ob pozitivni motivaciji, vendar pa terja pozitivna motivacija zelo veliko časa, ki ga kdaj tudi na vredno vložiti. Se pravi je potrebno zadevo okrog uporabe pozitivne motivacije in kazni vedno pretehtati z ozirom na vrednost doseženega cilja, vsaj tako se meni zdi to: "cost- benefits analysis".

Ja družba je preveč kruta, da bi otroka zavijali v celofan.

Tudi meni se zdi, da če otroka kaznuješ, mu vzameš odgovornost in jo preneseš na svoje rame. Oooo, kako sem si jaz kot otrok želela, da bi me kaznovali, tako kot so ostle otroke moje starosti. Ni smel ven eno popoldne ali dve, pa je bilo. Jaz sem se pa žrla, kaj sem naredila in imela še dolgo, dolgo zelo slabo vest.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi jo dala sedet v nakupovalni voziček.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 Mi gremo v trgovino in ga zaposlimo tako, da potiska voziček (vzamemo pač tamalega, če gremo v večjo nabavo, ga pač damo v voziček ali pa vzamemo tisti voziček, ko je spredaj avto, da ga zaposlimo). Na blagajni ga zaposlimo tako (tudi v trgovini), da izdelke daje nazaj v voziček (seveda nelomljive) in se ne dolgočasi - fora je prav v tem, da otroci to, kar si napisala ti, počnejo, ker jim je dolgčas, saj se z njimi nihče ne ukvarja (ti gledaš na to, da špecerijo zložiš iz vozička in nazaj v voziček, da plačaš...) in si pač poiščejo "zaposlitev". Zaposli jo ti - v največji možni meri, kar jo lahko. Naj se počuti koristno.

S tovrstno ohlajevalno metodo (v ohlajevalnici) pa se jaz ne strinjam. Očtino tudi jaz nisem AP

A ni pisalo, da potem sledi pogovor? Ne vem, tako mi je nekako v spominu ostalo.

Men se zdi to čisto preprosto. Vsaka akcija povzroči reakcijo ali bolje, vsakemu dejanju sledi posledica. Tako je na tem svetu. Torej otroka je treba naučit, da se bo sam odločal med različnimi možnostmi, da je zato odgovoren za svoja dejanja in nato za vse posledice svojih odločitev. To hočemo otroka naučiti. Odgovornosti. Mi mu želimo dobro, naučiti ga, kaj je prav in kaj ne. Disciplina zame pomeni naučiti otroka sprejemati dobre odločitve zase in predvideti ter sprejeti tudi posledice. Načeloma za dobra dejanja dobre posledice. Učenje, več možnosti izbire poklica, osebna higiena - zdravje, ....

Bistvenega pomena pa se mi pri tem zdi, je to, da otrok sprejme naše nauke za svoje. Če bo moral nekaj narediti samo zato, ker smo mu mi tako rekli in še huje, samo zato, da ne bo kaznovan, ne bo premislil, kam bo z odločitvami vodil svoje življenje ampak samo ,kako bo bežal pred kaznimi. Poleg tega pa lahko v puberteti pričakujemo silen odpor. Če se sebe spomnim, nisem ravno razmišljala, kaj je zame dobro ampak samo, kako se upreti starševim zahtevam.

Pri tem pa se mi zdi pomembno, kar pravi Seven, da ni koristno otroke kaznovati na nasilen način, ampak učiti kako stvari v življenju funkcionirajo in naučiti, kako se dobro odločati zase in ne bati se drugih.

Tu je po mojem razlia med kaznijo in disciplino.

Lukrecija, jaz bi ji rekla, da jo bom odnesla ven, če se ne pomiri, in če se še vedno ne bi pomirila, bi jo pobrala s tal, odnesla ven, ko bi se pa pomirila, bi ji rekla, da jo nekaj časa ne bom vzela s sabo v trgovino, ker se ne obnaša primerno. Basta. To že čist tamali razumejo.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zapiranje v kopalnico se zelo kruto sliši. Pravzaprav je bilo tam to napisano zelo karikirano. Jaz je nebi nikoli zaprla v kopalnici, še najmanj pa res zaprla - vsaj vrata pustiš odprta.  Tudi zato je ta metoda uporabna samo za res velike prekrške, če tvoj otrok ne želi pospravit igrač, ga zato ne boš "zapirala" v kopalnico

Glej, v članku tako ali tako piše, da mora bit discipliniranje sestavljeno iz 85 % spodbujanja lepega vedenja, le 15% pa s kaznovanjem slabega...Tako da, ja, vsi se strinjamo, da kazen mora bit, razlika je samo v tem kaj nekateri razumejo pod kazen...


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

 
Lukrecija, pri nas je podobno............
oooooooooooooo, je tako vesela, ko greva v trgovino, ker bo ona sedela v vozičku, ja, seveda, nekaj minut potem bi šla dol, ker bi norela po trgovini, zlaganje stvari v voziček pri njej ne pali oz. ona bi vzela tiste stvari, ki jih mi ne potrebujemo.........
Situacijo rešujem tako, da greva sami v trgovino samo po najnujnejše stvari, tako da sva takoj gotovi, po večje nakupe hodimo takrat, ko je doma mož, da gremo vsi trije.

LUKRECIJA,
sicer se nimam izkusenj s tem razmusljam pa nekako v tej smeri:
mogoce bi probala z tem da jo enostavno ne vzames zraven po nakupih. nic omenjati trgovine, nikoli je zraven vzeti (vsaj zacasno).mogoce dva tedna.
verjetno bo v tem casu pozabila na to svojo igrico? ne vem, enostavno se izognes problematicni situaciji. mislim da otrok v tem obdobju preizkusa meje in se nekako zeli postati avtonomen..verjetno tvojo pridigo in razlago poslusa a ne "dojame" pravila igre.
po drugi strani ce jo ze peljes v trgovino in po zadnji sceni z metanjem odides ven in nazaj po parih minutah, mislim da s tem nic ne dosezes. a da bi zunaj pocakala (seveda da jo imas na oku) tako dolgo dokler se sama ne umiri in ne pobere s tal.ko zacen pogledovati za tabo se pa prikazes?
lp



_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?

Lukrecija, tamali tolk dobr zastopjo, ne samo to, točno vejo pri komu lahko nagajajo. Seveda pa, če poveš preprosto in jasno, ampak to upoštevajo samo, če te poznajo kot odločno in dosledno. Jest sm stroga, kar se zahtevanih meja tiče, nikoli ne popustim, tudi če ga userjem, ne. Tisto naslednjo rundo popravim. Zato moja tamala ve, da ko nekaj rečem, to velja. Zanimivo je, kako ima atija po svoje poštudiranga, in on zmerej 15x zahteva, pol pa znori, tamala ga pa ne upošteva, ker ni tok dosleden in se ne ukvarja s tem.

Svojo tamalo zmerej vzamem sabo v trgovino, zmeri je luštn in je pridna. Sej proba svoje stvari nabirat, pa prosi za to ali ono ampak se že hitro zmeniva. Enkrat samkrat je začela trmart in cmevkat, ker je nekaj hotla. Sva takrat za zmeraj razčistle. Sm ji rekla, da danes ne bova kupili nobene sladkarije. Pa ni nehala. Pol sm pa vprašala, če greva takoj ven in bo raje v avtu počakala, ker cmevka? In me je razumela, seveda tega ni hotla in je nehala težit. Če pa bi še naprej težila, bi pa jaz svojo besedo držala in voziček pustila pri blagajni in peljala tamalo v avto, jo privezala, šla plačat kar mi je uspelo nabrat in domol, med potjo pa bi ji samo še povedala, da je naslednjič ne bom mogla s sabo vzet zaradi njenega neprimernega obnašanja in nobene druge pridige al pa kompromisov. In to bi držalo.

Otroci zastopjo, so pametni in firbčni.

tole mi je pa všeč - se pravi se je treba truditi k disciplini in manj kaznovanju. se popolnoma strinjam z napisanim in ga v večini tudi tako izvajam. veliko se da preprečiti z disciplino, ampak smo samo ljudje in kaznovanje tudi prav pride

_____________________________

iz malega zraste veliko

aha, pri nas gremo v trgovino z malim samo z vozičkom. drugače je to misija nemogoče. ampak se uči. če je obisk trgovine hiter ga že lahko motiviram.

_____________________________

iz malega zraste veliko

jaz jo pošljem v sobo, zato da se skuliram - nimam se za Ap, ampak mi je taka vzgoja blizu. ker če mi dvigne pokrov reagiram jezno in takrat je najbolje, da se umakne. ona ima prostor da se umiri, prav tako jaz. no, včasih grem tudi jaz v drugo sobo- toliko da vidi, da mi ne more non stop jeziti. seveda so omejitve - nikoli je ne zaprem, ampak samo pošljem tja in naj sama pride, ko se neha cmeriti/težiti itd. toliko da ve, da nimam železnih živcev in da naj se umiri in se potem normalno zmeniva. je pa zame to že kaznovanje in ne discipliniranje - discipliniranje v tem primeru bi bilo, da bi že prej preprečila tako burno reakcijo. vsaj po mojem mnenju

_____________________________

iz malega zraste veliko

ne vem če prav razumem razliko med discipliniranjem in kaznovanjem v tem članku? Torej otroka ne kaznovati, ampak disciplinirati- kaj to konkretno pomeni? Samo pogovor in obrazložitev kaj je prav in kaj narobe? In če ne pali??

_____________________________

Lp, Mojca
*****************************************
"Življenje nam vrača samo tisto, kar dajemo drugim"
*****************************************
Plačano oglasno sporočilo:
www.atrium-nep.si

v članku je razložena samo razlika med discipliniranjem in kaznovanjem. uporabljaš lahko obe (najbrž), samo boljše discipliniranje vodi k manj kaznovanja. Najprej discipliniranje in potem kaznovanje, če ne zaleže.

_____________________________

iz malega zraste veliko