Četrti razred osemletke,ura spoznavanja narave.Učiteljica razdeli učence v skupine po štiri,da iz prinešenih listov in vejic dreves izdelajo plakate.En deček ni uvrščen v nobeno skupino,obsedi sam in komaj zadržuje solze.Učiteljica se na to ne ozira,brezbrižno mu reče,naj prepisuje tekst iz učbenika.V dečku se kopičita jeza in žalost,po licu pa drsijo solzice...
Je to otrokom prijazna in zdrava šola?

Na to bi ti jaz odgovorila samo to, da tu z učiteljico nekaj ni v redu. Ne more tako izključiti otroka iz skupinskega dela, bi pač naredila eno skupino 5 otrok, pa kaj?
Jaz tega ne bi pustila pri miru,če bi to bil moj otrok, drugače pa se nima smisla kregati z učiteljico,ker itak ne bo zaleglo.

Ta ženska - učiteljica je zelo motena osebnost. Poden.

JAz mislim, da je potrebno učiteljici povedat, da mora biti tudi ta otrok vključen v skupino. ZAkaj ne bi zaleglo? Saj so vsi otroci enakovredni in če si je zamislila skupinsko delo, morajo vsi otroci bit razvrščeni.
Prav čudno mi je, zakaj ta otrok ni bil  Verjetno je vzela kakšen sistem razvrščanja. Hm, res čudno... Ker ne poznamm ozadja, ne morem nič reč kaj konkretnega. Seveda pa morajo vsi otroci biti enakovredno razvrščeni.

Zelo dobro za samozavest tega otroka.
Koza od učiteljice, res. Sem mislila, da so se časi že spremenili, pa zgleda, da se otroci še vedno predalčkajo po priimkih, statusu...

_____________________________

Veliko več muh se ujame na med, kot na kis.

to definitivno ni prav (glede na vse kar vsebuje pravilnik in sodobna didaktika) in jaz bi se pritožila...
Definitivno ni prav..

pa na Dolenjskem to.. A smem samo izvedet ktera šola je to in koliko je star ta otrok..?

Ni pomembno kje je ta šola,lahko bi bila na Gorenjskem,Štajerskem...Pomembno je samo to,da se v naših šolah našim otrokom dogajajo stvari,ki se jim ne bi smele.

Zakaj pa otrok ni bil v skupini?

A ti po pravici povem, da če bi meni kdo cel ljubi dan po glavi skakal, pa se delal norca iz mene, me ignoriral, pa še cel kup reči, ki jih otroci kakšen dan znajo....bi morda tudi obstajala možnost, da bi si mislila, da če ga dam v skupino delat, da bo spet norel po razredu, nalašč grdo govoril s sošolci, koga poslal v..., kričal, se norčeval, ignoriral.... Potem bi si mislila, a je meni tega treba. Dokler ne bi bila prepričana, da so ostali otroci varni pred njim, ga ne bi spuščala v skupino.

Seveda jaz nimam pojma, kaj je bilo, vendar ne verjamem, da kar tako, zaradi lepega dolgega časa, kakšna učiteljica koga ne bi dala v skupino. Res ne.
Lahko nam pa ti razložiš ozadje, da nam bo bolj jasno, če bo tvoj mali dovolj pogumen, pa ti bo povedal - zihr ve.

Halooo . To ni nikakršen način. To se nebi smelo početi pa naj bo ozadje tako ali drugačno, belo al pa črno. Samo ozadje tega otroka, sama psiha bo še slabša. Če je bil poreden to ni kazen. V takem primeru se bo kopičila še večja sovražnost do nečesa. Kaj pa vem - ugibam. Če je otrok priden pa je pač prišlo do tega, bo samozavest tega otroka padala še nižje.
Samo za trenutek se spustite v notranjost majhnega bitja (ja vem da znajo bit ful težki) se poistovetite z njegovim stališčem. Pol se pa ne spraševati, zakaj so nekateri otroci problematični, zapadejo v slabo družbo, se začnejo drogirati.... Haloooo. Vsak otrok z vsakim svojim čudnim obnašanjem kliče na pomoč!

Gata, če bi malo več brala RR, bi vedela, da sem jaz najbrž prva, ki se bo postavila za otroka, četudi bo treba kakšno močno povedat čez šolski sistem. Ne glede na to, da sem od šolskega sistema odvisna, plačana.

Ampak tule mi pa nekaj smrdi. Jaz v to enostransko zgodbo ne verjamem. Žal. Lahko mi jo pa kdo razloži, pa mogoče bom. Zakaj bi sploh nekdo pripovedoval tako zelo polovično, ne do konca povedano zgodbo? Samo kadar ima kdo kaj za na pol povedat, ker cela zgodba ne zagovarja več njegovega stališča. Saj so učiteljice lahko tudi zelo čudne, ampak da bi se pa ena brez vzroka kar malo  zajeb...pa ne verjamem.

In nekako mi ne gre iz glave tale fantek od Trebnje. Spomnim se njegove slike, ki jo je imela ob svojem nicku. Na njej je kazal srednji prst. Torej se ji to ne zdi nič takega, celo smešno. Jaz iz tega lahko sklepam samo to, da tudi on ne more vedeti, kaj je smešno in kaj žaljivo.

Ko sem prebrala to polovično zgodbo, se mi je zdelo, da obstaja možnost, da pa zgodba ni tako nedožna in enostranska, kot jo ona prikazuje, kaj pa vem....

Pa še tisto o kričanju po ljubezni. Nimaš prav. Otroci velikokrat iščejo pozornost, to je ena stvar. Druga pa je, ko otroci iščejo meje. Iščejo jih in iščejo, ampak posledic ni. Nikoli. Ne glede na to, ali nekoga nekam pošljejo, jim kažejo srednji prst, ali pa samo zmerjajo, morda udarijo sošolca, se vedejo agresivno ali pa samo ignorantsko....mora učitelj še vedno to tolerirat in naredit - nič. Ne, ne, s tem se pa žal ne strinjam in se tudi ne bom. Jaz kot učitelj ne morem dovolit, da nekdo udari "mojega šolskega" otroka. Ne bo ga. Pa tudi zmerjal ga ne bo, niti karkoli drugega. Ne bo in konec. Pa tudi nagradila ga zato ne bom. Posledice bo imel, pa če je to njegovi mami, ki  mu vse dovoli prav, ali pa ne. Mi je vseeno. Njej naj kar skače po glavi, meni ne bo - in to zaradi otrok, za katere sem odgovorna. Njihovim staršem, ki so odgovorni, je to všeč. Samo staršem tistega konkretnega otroka, včasih ni. Predvsem tistim, ki otrokom pustijo vse.

Zato draga Gata, jaz mislim, da je treba gledat na vse otroke, ne le na enega samega. Ko boš imela otroke dovolj velike, da bodo izkusili nasilje enega nad vsemi, ki je pravzaprav zelo pogosto pri nas v šolah, mi pa povej, če še tako misliš.

Lahko da nimam prav, da je res učiteljica grdo in neprimerno ravnala. Obstaja možnost, da se motim. Vendar pa mislim, da obstaja ravno tako velika možnost, da stvar ni črno bela, ampak pisana. Da j je treba gledat z vidika obeh vpletenih strani. Ali če rečem še malo bolj natančno, z vidika treh strani - otroka, učiteljice in vseh ostalih sošolcev.

Gina, se strinjam s teboj, zelo dobro si opisala. Tudi meni se zgodba zdi zelo polovičarska, prav gotovo obstajajo druge okoliščine, zakaj se je ta učiteljica tako odločila. Ne rečem, da je ravnala v skladu z didaktiko (ta itak nonstop predivdeva, da so otroci pridni, poslušni, vse razumejo, se ne tepejo, ne lažejo...), vendar pravim, da je zato najbrž imela dober razlog.

Žal je res tako, da se danes preveč zavedamo NAŠIH pravic in premalo pravic DRUGIH!

Muki, otroci se ne predalčkajo po priimkih in statusu. Predalčkajo se po učni sposobnosti. Toliko da veš.

Hvala vam vsem.Res je,da ima vsaka zgodba dve plati.Jaz sem osvetlila svojo,z vašo pomočjo pa se je vsaj malo osvetlila tudi druga plat tega dogodka.Morate pa razumeti,da človek,kadar se mu pripeti kaj takega,vedno čustveno reagira in s tem si včasih nehote naredi več škode kot koristi.Zato sem se obrnila na vas in hvala vam,ker bom tudi z vašo pomočjo lažje pristopila k razreševanju tega konflikta.

Žal pa je tako,da otroke predalčkajo po priimkih,poznanstvih...V manjših krajih se to bolj opazi.

Gina, nisem in nimam namena ti na kakršen koli način oporekati. Tudi moj post ni bil namenjen proti tebi, da se nebi hotela potegniti za otroka. Ja res je, da premalo  berem, samo a je to point?
Takoj iz tvojega posta sem razbrala da delaš v šolstvu, pa kakorkoli že. Ker je bila moja reakcija burna (kljub temu, da bi lahko napisala samo - kakšna *** od ... bla bla) je zato, ker sem se delno videla v postu od Trebnje. Pa nikoli nisem bila problematična, samo preveč zadržana. Zato sem tudi napisala, da pač za nagajivost ne vem. V celi 8 letki sta bili samo dve učiteljici, ki sta pokazali, da nisem nula. In edino ena od teh dveh se je tega najbolj zavedala.
Ampak jaz še vedno trdim in trdila bom dokler me ne bo kaj konkretnega prepričalo v nasprotno, da se pač na tak način (pa trenutno ni važana druga plat) v šoli ne dela. Je toliko drugih mehanizmov....
Vsakdo gleda skozi svoje oči. Nekdo ki dela v šolstvu pač gleda iz tega stališča, jaz delam drugje in gledam z drugačnega stališča. Tam kjer delam so otroci že dodobra problematični. In ne, da nebi vedela, kako hudo je ostalim v razredu, ki imajo problematičnega mulca za sošolca. Vse sile uperijo v njega, da ga "porihtajo". Samo moje razmišljanje je (lahko tudi totalno zgrešeno, da se ne bo koga užalilo) da bi vseeno morala biti nekakšna varovalka.
Starši doma znajo storiti žal prevečkrat kakšno grozljivo napako, ki se je niti ne zavedajo a to vseeno pušča nekakšne brazgotine na otroku, ki jih pa žal ne razume. Starši otroka sprejemajo takšnega kakršen je in to je v bistvu zelo normalen pojav.
Ja in nekje se pa sigurno najde nekdo, ki pa opazi, da z otrokom nekaj ne štima. Ja tu pa očitno začnejo te varovalke odpovedovati. Saj to so institucije kot so vrtec, osnovna šola, center za socialno delo, policija.
Ja in vem, da so starši včasih še bolj problematični kot otroci sami. Če bi že hoteli pomagati otroku pravočasno, se pa uprejo starši z raznimi izjavami, da z mojim otrokom pa ni nič narobe. In prav je da se tudi to pove, da so v večini primerov problematični bolj starši. Ne pustijo tej varovalki, da bi ukrepala.
Včasih pa lahko popusti tudi varovalka. Še enkrat poudarjam, da nikogar ne kritiziram, ne napadam ali pa kakšna druga oblika ne vem česa. Če se je kdo počutil napadenega, se mu iskreno opravičujem.

Gata oprosti, ampak jaz te ne razumem. Mislim poante, ki si jo hotela povedat. Po eni strani rečeš, da vsi porihtajo mulca....jaz se s tem ne strinjam, večina jih mulca ne porihta, ker se vanj ne poglabljajo. Starši jim ali vse pustijo ali jih pa pretepejo, v šoli pa jim ali vse pustijo, za ljubi božji mir, ali pa jim vsaj postavijo kakšno mejo, kar je boljše kot nič. Jaz vem, kako delam jaz, kako pa ostali, pa niti slučajno ne morem, ker me ni v razredu z njimi. Sama se zelo veliko ukvarjam z otrokom in zelo dosti naredim za to, da bi ohranil svojo osebnost, da ga sprejmem takega kot je. zelo cenim individualnost in različnost, najbrž bolj kot večina ljudi na sploh, resnično iščem dobro v ljudeh, otrocih, vendar menim, da mora vsaka individualnost upoštevati tudi drugo individualnost. Ne more in ne sme se iti igric kompleksov. Nihče. Jaz sem tam, da ga naučim, do koder pač lahko kot vzgojitelj, učitelj, glade na čas, ki ga prebijem z otrokom, da se bo cenil, da bo pridobil na samozavesti, da bo znal izkoristiti dobro v sebi in jaz sem tam, da mu povem, da kompleksi niso ok in zakaj to dela. vendar to ne pomeni, da če se bo kdo norčeval iz drugega non stop, da je dovolj, če jaz njemu razložim, da se to ne dela, moram mu povedati, da on ni nič boljši, če nekoga ponižuje, moram ga pripeljati do spoznanja, da zmerjanje rodi samo slabo mišljenje drugih do njega, da zmerjanje in poniževanje ne spremenita vedenja nekoga drugega, da doseže s tem le nasprotno in moram ga seznanit s tem, da se mu lahko zgodijo posledice, če to počne in da se mu sigurno bodo. Ne le v obliki nesprejemanja drugih, na cesti ga lahko kdo pretepe za to isto stvar, bo ogrožen. Ugotovit mora, da nekje pa so meje, do koder se sme ali ne sme. In če ne dobi mej že doma in kasneje v šoli, jih bo iskal toliko časa, dokler ga ne bo v resnici nekdo na cesti premlatil.

Ne enači tega s slabim odnosom nekaterih učiteljev do otrok.

Če si hotela povedati to, da je otroku treba pomagati, da ne bo zakompleksan, se popolnoma strinjam. Če si hotela povedati, da otrok ne rabi mej, se pa ne morem strinjat. In razlike so med otroki. Eden morda izziva pozornost, je nemiren samo zaradi tega. Nekateri otroci čutijo ljubezen le takrat, kadar jim posvetiš dovolj časa. To delam, to jim dajem, to rabijo. Ne moremo jih dajat v isti koš. Z vsakim moraš drugače. Nekateri morajo veliko pripovedovat, drugi bi bili nesrečni, če bi to zahtevali od njih. Nekateri rabijo veliko crkljanja, nekatere to moti. Pogruntat moraš, kaj kdo rabi. Ko mu to daš, bi moral biti pomirjen, takrat imaš pa vso pravico od njega zahtevat, da ob vsej ljubezni, ki jo ima, lahko spoštuje tudi druge ljudi. Da jih ne zmerja, ne izkazuje svoje nemoči na tak trapast način. In če ne razume po slovensko, bo pač na način posledice. Če on grdo ravna z družbo, jo ogroža, družba ne želi, da prihaja k njim. Torej ne sodeluje pri timskem delu, dela sam. Enake posledice so v realnem življenju. Torej če jih ne bo dobil v šoli, ga bo nekdo na cesti pretepel, če bo enako ravnal z njim. Tako je, ne moreš pomagat. A ni boljše, da se nauči v šoli, ali še boljše, doma? 

Če pa misliš drugače, če poznaš drugo pot, bom pa zelo vesela, če jo poveš. Resnično. Kako ti postavljaš meje pri 10-letnih otrocih? Kaj bi ti naredila, ko te nekdo npr. že cel dan ne le izziva, ampak j. v glavo, ob tem, da si se že vsak dan pred tem pogovarjala, pogovarjala, pogovarjala? Bi ga nagradila?

Jao,jao,kam ste zašle?Ne mislim ne na dolgo razlagat,še manj se komu opravičevat.Moj otrok ni problematičen!Je prijazen,deloven in izredno odprt.Je edini v razredu,ki sošolki Romkinji posodi kakšno stvar,iz svoje žepnine je revnemu sošolcu kupil nalivnik in bombice,postavi se v bran dečku,ki ga nekateri zmerjajo z Bosancem...In še veliko tega.Težava pa nastopi pri tem,da ima slabo razvito fino motoriko,njegova pisava je okorna,grda in kar je najhuje,počasna.Evo,to je razlog za prvi konflikt.Potem so tu še težave s koncentracijo in tu je drugi konflikt.Učiteljica bi mu lahko prišla naproti kako drugače,kot tako,da ga izloča in izolira ter ga tako postavlja v center negativne pozornosti.
In,ja,verjamem,da imajo včasih učiteljice poln kufer otrok in njihovih težav.In verjamem tudi,da vse učiteljice pač niso dobre učiteljice.

Ojoj, ubogo dete.

Oj Trebnje!
Pred leti sem imela podobne težave kot ti. Tud moj sin je imel motnje koncentracije in nesposobno učiteljico. Imel je tudi sošolca, ki je bil brez mamice, oče je lutal po svetu, mali pa je živel nekaj časa pri babici, pa prijateljih,... Sošolci so ga zaradi njegove živahnosti in obnašanja potiskali na stran.Moj sin se je nekako spoprijateljil z njim in ga branil. Seveda sta bila oba živahna in učiteljica jima ni bila kos. Čez čas se je sin začel pritoževati, da ne bo več hodil v šolo, da bi rad šel v drugo šolo, k babici, kjer ima prijatelje- tam je preživljal otroštvo. Mislila sem, da ima samo krizo in ga žal nisem jemala resno. Na govorilnih ni učiteljica nič povedala, mimogrede je pač rekla, da je živahen, nagajiv.Sicer pa je imel lepe ocene, odličen uspeh.Torej me ni preveč skrbelo. Na koncu šolskega leta dva dni pred končnim izletom pa pride sin domov in pove, da verjetno ne bo smel na šolski izlet.Učiteljica je rekla, da njega in sošolca ne bo vzela zraven. Potem ju je dobesedno postavila pred razred in rekla učencem, naj se oni odločijo ali gresta zraven ali ne. Seveda sem šla takoj v šolo in zahtevala pojasnilo. Pa slišim same slabe stvari, moj sin je kar naenkrat totalno nemogoč divjak. Poklicala sem tudi nekaj sošolcev in ugotovila, da sta sin in sošolec brez mamice za učiteljico dežurna krivca za vse kar je negativnega v razredu.Še isti dan sem se dogovorila za posvet s psihologinjo.Rekla je, naj grem zraven na izlet, da sama preverim situacijo.Povem učiteljici, ona pa da ni več prostora na avtobusu.Sem rekla, da se bom s svojim avtom za njimi peljala.No prostora je bilo potem še za tri mamice. Izlet je bil ok, vse v mejah normale.
Na srečo smo imeli drugo leto zelo dobro učiteljico,ki je postavila stvari na svoje mesto.
Trebnje ne čakaj, ukrepaj takoj! Jaz sem si še dolgo očitala, ker nisem dovolj resno jemala njegovih klicev na pomoč. Z vsem spoštovanjem do tukaj prisotnih naj povem, da so učitelji dobri in slabi, pa tudi takšni, ki tega poklica sploh nebi smeli opravljati.
Veze in poznanstva pa delujejo tudi tukaj, ne si zatiskat či. Prijateljici je soseda, ki je učiteljica rekla, da če bo tamala imela kake probleme zarad ocen, naj ji kr pove, saj pozna veliko učiteljev, ki poučujejo na njeni šoli

Trebnje, si že brala knjge Pravljice, ki so otrokom v pomoč, Nove pravljice, ki so otrokom v pomoč in Kako se pogovarjamo z otroci, da se lažje učijo? Toplo priporočam.

Lp,                          Ronja

Ja ok, trebnje, zakaj pa potem dva dni čakaš, da poveš, kaj je narobe? Če postaviš vprašanje, pa če ti ljudje skušajo pomagat, pa če ne vedo za kaj gre, se jim najbrž razloži, a ne?! Jaz ne morem vohat, kaj je za stvarjo, sploh če se ti vedeš, kot da bi rada zaključila s temo. Če bi nekdo rad zaključil s temo, smatram, da obstaja možnost, da smo ga nekam špiknili. Ljudi boli samo tisto, kjer niso zihr. Torej nekje nisi zihr najbrž. Če se ne znaš za sina potegnit tukaj, če je to upravičeno, potem ne vem, kako se boš v šoli. Če bi ti povedala celo štorijo, bi ti gotovo drugače pomagali, tudi zelo konkretno, kaj reci učiteljici in kako reagiraj, četudi na vasi. Pri nas se tudi vsi poznajo med sabo, pa vendarle se da kaj doseči.

Najprej, če ima tvoj otrok težave z grafomotoriko v 4. razredu, gre morda za kakšne druge motnje, lahko bi šlo za disleksijo ali kaj podobnega. Tu je treba otroku pomagat, ga usmerit, da bo dobil pomoč, ker si sam ne more. Če samo grdo piše, pa to ni razlog za skrb, niti se ga ne more zato drugače obravnavat.

Če je otrok živahen, tudi ni s tem nič narobe, dokler s to živahnostjo komu ne škodi. Če je živahnost stvar karakterja, itak ni moteča, razen v primeru, ko jo spremlja nesramnost in nasilje. O tem primeru sem govorila zgoraj, zato se ne bom ponavljala.
Če pa je otrok živahen zato, ker si ne more pomagat, potem pa tudi lahko dobi pomoč in ti lahko vztrajaš na tem, da to pomoč dobi, da ugotovijo strokovnjaki, v čem je problem.

Jaz se sicer vedno lahko strinjam, da so nekateri učitelji zelo fajn, drugi malo mnanj, tretji pa so zgrešili poklic. To je v vseh poklicih enako, imaš take in drugačne.
Vendar če hočeš kaj naredit, te ne sme biti strah in moraš stati za svojim stališčem in se postaviti za otroka. To pa lahko narediš samo v primeru, ko veš, za čem stojiš. Tako da moraš najprej sama pri sebi razčistit, kaj misliš in zakaj misliš, potem pa iti v šolo in se reči pomenit. Če je otrok res bil izločen zaradi tega, ker ga učiteljica načeloma ne mara, potem moraš naredit halo in učiteljica pač ne bo imela za čem stat. Če pa je bila zgodba iz zgornjih razpravljanj, potem pa ti nimaš za čem stat. Jaz resnično ne morem vedeti tega. Ampak ti pa v duši veš. In če je za iti v šolo, pojdi. In to pojdi vedno takoj, ko se stvar zgodi, ne melji v sebi dneve in dneve. Razčisti. Tako boš vedno na tekočem, kaj se godi v šoli, tam bodo vedeli, da se s tabo ni za hecat, pozorni bodo na malega še veliko bolj, ker jih bo strah, da ne boš prinorela v šolo, ne bodo si upali z njim hecat. Vendar bo posledica tudi ta, da se mali ne bo smel hecat z učitelji, če to slučajno počne in dopustit bo moral, da se mu pri rečeh pomaga, tam kjer jih potrebuje. Če skupaj potegneš črto pod vse - pojdi v šolo, pozanimaj se, kaj je bilo.

Se popolnoma strinjam z Gino. Tudi jaz sem se takrat ustavila pri tisti sliki s srednjim prstom.

Ja,res je, razčistit bo treba enkrat za zmeraj.Naj povem še to,da že hodiva tudi k psihologu,tako da ukrepamo.Boli me samo to,da nam učiteljica ne stoji ob strani in ker ob tem najbolj trpi ravno naš fant.
No,pa vidim,da vas tudi še vedno "žuli"tisti prst.Na tisti sliki je bil naš drugi sin,preboleval je fazo kazanja prsta,jo uspešno prebolel,slike ni več in amen s tem.
In hvala vsem,ki ste se potrudile in mi svetovale,še posebej hvala tebi,Ronja,ker si delila z mano svojo izkušnjo.

učiteljica bi ga lahko urinila v kako skupino...jzt bi se skregala z učiteljico... sej je plačana za to da dela tud s tvojim otrokom tako kot z vsemi ostalimi...ka bi od mene pikre slišala...ufff

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~