Moj fantek (2 leti in 5 mesecev) je 1. sept. prvič stopil v vrtec. Prvič je bil tudi ločen od mene, atija oz. babice, ki ga je včasih pazil. Prvi dan sem bila z njim in je bilo vse OK. Drugi dan sem ga pripeljala zjutraj skupaj s hčerko (hodita v sosednji skupini) in prišla ponj ob 9.00. Najprej je bilo vse vredu (brez problema je sam zakorakal skupaj z vzgojiteljicov igralnico) po zajtrku pa je pokleknil v kot in neutožno jokal dokler nisem prišla. Danes je prav tako zjutraj brez težav in joka odšel z vzgojiteljico v igralnico, je pa par minut zatem zopet šel v svoj kot in jokal (jedel ni nič). Vzgojiteljici sta ga poskušali potolažiti pa brez uspeha - joče v eno. Meni se kar srce trga. Ne vem ali naj vstrajam, ali ga vzamem iz vtca - trenutno iščem zaposlitev in sem doma (ne vem pa kako dolgo bo tako). Vem, da je šele tretji dan, vendar res s težavo gledam mojega fantka tako žalostnega.

Pa bodi malo dlje z njim, če je problem, ko greš. Ne smeš obupat že 3. dan, saj bo.  Eni jokajo cel mesec skupaj, pa se sčasoma navadijo. Je zelo odvisno od karakterja, koliko je nate navezan, kako se obnaša, ko je z drugimi ljudmi.

vse smo najbrž težko gledale, da jočejo v vrtcu, vendar, če nimaš drugih opcij,.. eni se prej navadijo, drugi kasneje, več al manj pa pol radi grejo v vrtec, kjer imajo družbo.

Pridejo pol v mes še kak obdobja, ko majo spet kako krizico, ampak se pol tudi to umiri.



_____________________________

Tvoj čas je omejen, zato ga ne zapravljaj tako, da živiš življenje nekoga drugega!
Naj hrup drugih mnenj ne utiša tvojega notranjega glasu!

Steve Jobs

Sicer prakse so različne, a vendar, zakaj ne ostaneš nekaj časa z njim v vrtcu?
Pa še ves čas na svetu imaš na razpolago, počakaj, da mine prvi val uvajanja (ko vsi najbolj jokajo) in ga začni uvajati po 15. septembru, ko se uvajanje vsaj malo umiri.

Nikar ni treba obupati že na samem začetku. Nekaj dlje časa poskušaj ostati z njim, s časom se bo tudi otrok navadil in potem bo tudi tebi laže. Je pa težko gledati otroka ki joka, pa čeprav mu tudi v vrtcu nudijo vse kar rabi.
Sem lani gledala kar nekaj časa kako so starši uvajali svoje otročike, pa so bili nekateri brez joka, drugi pa so jokali kar nekaj dni, tudi mesec, a je minilo in sedaj z vrtcem nimajo težav. Je pa tudi odvisno od tega kako se mu posveti vzgojiteljica, sicer je pri celi skupini malo teže le enemu posvečati več časa, a če vidijo, da je otrok bolj jokav ga tudi vzamejo v naročje in ga pocrljajo.
Nič ne obupuj

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Verjamem, da ti je težko gledat otroka takega, ampak ne obupat po 3 dneh. Sej bo boš vidla počasi. Eni otroci rabijo več časa, eni manj. Bi pa tudi jaz tako naredila, da bi bila za zdaj še več pri njemu, da ne bi bil (še) toliko sam. Kako se pa potem doma obnaša, kaj drugače kot prej?

Držim pesti da vama uspe, tako njemu kot tebi.

En veeeeelik podpis!

Počakaj malo, ker sedaj vsi jočejo, potem pa bodi malo z njim in ga ne takoj samega puščati v igralnici. Saj bo.


_____________________________

Danes je bilo še huje. Danes niti v igralnico ni hotel iti - vzgojiteljica mi ga je dobesedno iztrgala iz objema (držal se me je kot klop). Doma pa je tako kot vedno - vesel in nasmejan (dobrovoljček, nagajivček in tudi zelo trmast). Vzgojiteljici se res trudita da bi ga potolažili, vendar se pri njiju noče cartati in tudi če mu data npr. kakšno igračo jo potisne vstran - povsem je nedostopen. Z ničemer mu ne moreta preusmeriti pozornosti. 
Tudi sama sem že pomislila, da bi pač nekaj časa hodila z njim v vrtec, vendar imata vzgojiteljici pač takšno taktiko uvajanja. Se bom pa vsekakor danes pogovorila o tej možnosti.
Drugače pa sem dala mojega fantka v vrtec ker neprestano išče družbo otrok (je zelo družaben in takoj si najde prijatelje). V vrtcu pa otrok niti ne pogleda.

Tudi meni je čudno, da ga kar pustiš in ne ostaneš malo z njim. Če imaš čas, si dej en teden, pa bodi vsak dan malo z njim in vsak dan krajšaj ta čas in prejdi ven... pa sej ti bo vzg. svetovala. Ker če tako joka v enem kotu sam in se ga ne da potolažit, pol ima res hudo krizo in se mu je treba malo bolj posvetit.

Zdej sem vidla, da imata vzg. tak način uvajanja. pa sej to ni nobeno uvajanje, če ga iztrga mami iz rok. Pri naši tavečji so stari 4-5 in še več pa se zdej dva fantka uvajata in je mami prišla z njima. Pa je lažje, ker so večji, amp''ak eni vseeno rabijo malo več časa.


< Sporočilo je popravil Najaa -- 6.9.2011 8:47:21 >

Ne še vržt puške v koruzo. Moj je moral biti odlepljen od mene (saj ni bilo tako hudo), meni vzgojitelica ni kaj preveč pomagala. Še na ali lahko pomagate ?, ni pomagala. Sem pa vedela, da je potem kmalu nehal. Je pa kar nekaj časa trajalo, da je mirno odšel v sobo. Ampak vstrajala sem.


Vztrajaj !!!!

No, mi tudi uvajamo sedaj četrti dan 22 mesecev starega otroka. V četrtek in petek je bilo ok, včeraj pa je ostal 4 ure in je jokal, ko smo prišli ponj, danes pa ni hotel zjutraj v igralnico. Ob 12h greva z možem ponj, če nas ne bodo prej poklicali. Pri prvem sinu nismo vztrajali v vrtcu, ker je tulil in se ni uvajanje nikamor premaknilo. Smo ga izpisali. Je bil pa tudi vrtec slab oz. vzgojiteljici za moj okus nesposobni, beri: neprijazni. Kako naj bosta potem otročku všeč? Pri drugem imamo zelo lušni vzgojiteljici in pozitivno gledam na zadevo, čeprav mi je bilo včeraj zelo hudo, ko se je nalimal name, ko sem prišla ponj. Pri nas sicer uvaja mož - je bolje. Drži se in poskusi vztrajati, pri 2,5 letih je vrtec po moje fajn zadeva.

Podpis

Je trajo 14 dni, zdaj pa že dve leti ful rad hodi.

Vzgojiteljica je imela prav, da ti ni pomagala. Mama mora dati otroka v vrtec, ne pa da ga grda vzgojiteljica trga od mamice.

Ko boš ti Najaa odločena in ne boš imela izbire, če bo hodil v vrtec ali ne, takrat bo hodil. In drugič ga naj ne odtrga vzgojiteljica od tebe, ampak ga ti daj vzgojiteljici v roke.
Seveda pa mu vsak dan čimvečkrat povej, da on gre v vrtec, da bo tam zajtrkoval, se igral, pojedo kosilo, pol  boš pa prišla po njega. Ker sedaj otrok samo čaka kdaj boš prišla, če boš sploh prišla

Jst tudi mislim, da je dobro vztrajat in da mali še ni rekel zadnje besede. Res je malo otrok, ki ne marajo hodit v vrtec, nekateri pa pač potrebujejo samo malo več časa. Pogumno, Bojana, držim pesti, da se stanje čimprej umiri.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ni potrebno tako hitro vreči puške v koruzo. Moj je bil lani, ko je šel 1. v vrtec skoraj 2 leti star, prej ga sploh v nobenem varstvu nisem imela in je bil čisto name na vezan. Sem pač malo dlje v igralnici ostala 3. dan, ko je začel fajn jokat, so me pa poklicali in sem prišla nazaj, ter ostala z njim, da je pojedel kosilo.. . Naš je po 3 dneh uvajanja za nameček še zbolel in bil 1 teden odsoten, tako, da sem potem 1 dan spet z nnim malce dlje ostala, naslednji dan je pa že prespal v vrtcu. Je pa še kakih 14 dni trajalo, da je nehal jokat. Je pa ponavadi samo zjutraj ob primopredaji jokal, potem se je umiril. Jok je pa povsem normalna rekacija otroka v takšni situaciji in slej kot prej ga bo minila. Pomembno je tudi, kako se obnašamo mamice v takih trenutkih, če opazijo, da smo vznemirjene ali celo jokamo, bo še slabše.

Sej tu se ne gre za mene, jaz sem samo dala svoje mnenje. Moji dve nista imeli problemov pri uvajanju, ker sem bila jaz čisto odločena in smo se o vrtcu že prej veliko pogovarjale in je res lepo steklo. Tavečja niti ni imela nekega uvajanja, tamala pa je imela malo krize sam nič hujšega.
Vsaka mama ima pravico do uvajanja (ali oče), odvisno pa je od otroka, ko bo to potekalo. Če vidiš, da joka po treh dneh, ko je prvič prestopil prag vrtca, ga valda uvajaš. Ne vem, meni je itak čudno, da otrok sploh nima uvajanja.

Pri nas imajo tudi tako bolj hitro uvajanje. Sin bo konec leta star 3 leta in je šel zdaj prvič v vrtec. Prvi dan sem bila z njim 1 uro in mu je bilo fino, 2. dan sta mi vzgojiteljici rekli, da naj ga pustim samega 1 uro – v igralnico je zakorakal sam, vendar je potem začel jokat, ko je videl, da jaz grem, vzgojiteljicama se ni pustil vzeti v naročje (ni crkljivček). Pa sva se prej pogovarjala, da ga pridem iskat itd. in se je strinjal ampak vseeno, je še majhen in je jokal, ko sem šla. Tretji dan sem ga pustila za 2 uri, sem poslušala pred igralnico, niti minuto ni jokal, se je pa po besedah vzgojiteljice zadrževal v bližini vrat in čakal name in tudi v ples in druge dejavnosti ga niso uspele prepričat. Danes je 4. dan in bo ostal tam 3 ure, vključno s kosilom, jutri bo pa po moje ostal tam tudi na počitku. Včeraj je navdušeno zatrjeval, da bo danes šel v vrtec in tudi zjutraj je bil navdušen, v igralnico je šel sam, potem je pa spet jokal, ko sem šla.
Jaz sem bila tudi presenečena, ker sem si predstavljala, da bom vsaj 2-3 dni z njim v igralnici ampak vidim, da je tale sistem boljši, no, vsaj za mojega otroka, ker, kolikor ga poznam, vem da bi se po 2-3 dneh navadil, da sem z njim v igralnici in bi to pričakoval, tako da bi bili potem po parih dneg spet na istem, kot smo bili zdaj, spet bi bilo hudo, morda celo huje. Jaz mislim, da catch uvajanja no toliko v tem, da je mamica dolgo časa skupaj z otrokom v igralnici ampak v tem, da otrok dojame, da ga pridejo starši iskat in ko to skapira, je veliko, veliko boljše. Je pa tudi tako, da velikokrat so starši, sploh mamice, veliko krive, da grejo otroci zjutraj s težavo v igralnico in da jokajo. Spomnim se, ko sem bila parkrat pri moji mami v vrtcu in so nekatere mame otroka predale vzgojiteljici in je otrok šel brez problema, potem pa so ga klicale nazaj, daj lupčka pa pomahaj itd. in seveda je otrok začel jokat. Ali pa so na dolgo in široko zjutraj debatirale z vzgojiteljico, namesto da bi zaprle vrata in šle, otrok pa je spet začel jokat. Da pa seveda ne zgubljam besed o vzgojiteljicah, nekatere (ne govorim na splošno, da ne bo šla katera v luft, ampak o parih primerkih iz vrtca, kjer je delala mami) so res »poden od podna«, če nimaš srca za otroke, ti nobena vzg. šola ali faks tega ne moreta dati. Jaz imam zaenkrat glede naših dveh vzgojiteljic dober občutek, upam, da me občutek ne vara.
Jaz tudi mislim, da ne še obupat in da vztrajaj, nekateri rabijo manj, drugi več časa. Ne razmišljaj že po parih dneh da bi ga izpisala pa čeprav imaš to možnost, ker si doma. Kaj če je ne bi imela? Vsi otroci, ki hodijo v vrtec, so morali dati tole skozi, nekateri manj, drugi bolj stresno, na koncu pa velika večina zelo rada hodi. In tudi to, kar je rekla metulj333, drži, vzgojiteljica je meni rekla isto – bolje je, da otrok svojo stisko izrazi takoj, kot pa čez teden ali dva, ker da so taki otroci praviloma bolj bogi kot tisti, ki svoja čustva in stisko pokažejo takoj. Srečno – vam in tudi nam.

To je čist normalno, a veš kolk otrok se tako oklepa mamic in jočejo in brcajo in ne vem kaj še vse počnejo. Normalno je to resno, nisi ne prva, ne zadnja, ki je to dala skozi. Zato ti samo rečem, da ne obupat. Če pa je tudi pozneje kriza in je otrok tak kakršen opisuješ, pa zjutraj pejt z njim v igralnico, pa bodi kakšne pol urce z njim. Pol mu reči, da greš samo nekaj pogledat in uredit, da prideš nazaj čez nekaj časa, pa to tudi stori ko kakšni urci, dveh. Naj dobi neko zaupanje v igralnico in v to, da se boš vedno vrnila po njega, da ga nisi zapustila, le da bo delček časa preživljal z ostalimi otroci. In če boš z njim v igralnici, ne bo sam s seboj in bo na ta način lahko spoznaval radosti vrtca in da so tam fajn igrače, nove igrače, fajn otroci in tudi da vzgojiteljice niso noben bavbav. Pa res probaj se pogovoriti z vzgojiteljicama, da ti to pustita, njima pojamraj, konc koncev imata največ izkušenj s temi prehodi in uvajanji ravno oni dve in sem prepričana da boš dobila kak dober nasvet. Jaz sem ga vedno.

Sej bo boljše boš videla. Samo ne obupat, resnično ne obupat. Pa ne pred otrokom kazat da ti je hudo, če že, pejt za vrtec pa se tam zjoki, samo otrok tega ne sme videt, da tudi ti cincaš in da mogoče če bo dost vstrajen mu bo uspelo. Ne mu dat tega vedet.

Drži se.

Tudi pri nas je problem. Prva dva dni je bilo super. Drugi dan je bil tam že sam. Tretji dan ni hotel iti in ko sem prišla ponj se mi je zjokal Jaz pa tudi - moja napaka!. Četri dan se je polil in neutolažljivo jokal tako, da sem šla ponj. Doma je srečen. Je pa močil posteljo čez dan kar je neobičajno. Verjetno od stresa. Vzgojiteljice vztrajata na tem, da staršem ni zraven. Kaj naj naredim? Zjutraj že dva dni ne gre rad v vrtec.

Hvala za vse odgovore predvsem pa za vse vzpodbudne besede.
Pred dvema letoma je šla v vrtec moja deklica, ki je še veliko bolj navezana na mene kot fant in že prvi dan je tam ostala 4 ure (brez mene). Malo je zajokala, drugače pa je bila OK. Reakcija mojega fanta pa me je resnično presenetila. Vedno sva skupaj hodila v vrtec po hčerko. Z njo je šel v igralnico in postopoma spoznal tako prostore kot tudi vzgojiteljice (vrtec ni velik). Večkrat smo tudi popoldne odšli na igrišče vrtca, da bi mu bil kraj poznan in domač. Veliko sva se pogovarjala o vrtcu, prijateljih, kako se bo imel lepo, .... Vsako jutro ko sem odpeljala hčerko v vrtec je hotel iti zraven, zato sem bila verjetno preveč prepričana, da bo lažje sprejel odhod v vrtec.
Danes sem se pogovorila z vzojiteljico in mi je rekla, da so presledki med jokom že večji, da se je celo pocartal z njo, šel z njo v kuhinjo po zajtrk in nekaj malega pojedel. Rekla je tudi, da bi bilo bolje in lažje, da ga pustim tam in nisem z njim v igralnici (ne vem no .... nisem strokovnjak). Tako da ga sedej peljem v vrtec ob 8. uri skupaj s hčerko (vidi kako se sestrica zrihta, kako se poslovima in odide brez solzic v igralnico) in pridem po njega ob 9. uri.

Res mi je zanimivo, da imata vzgojiteljici tako taktiko...kot da so vsi otroci enaki, kot da se je sedaj potrebno prilagajati vzgojiteljicama, da ne bi kak starš preveč časa pod prste gledal, al kako? A ni tako, da se je pač malo potrebno otrokom prilagoditi? Nekateri sprejmejo lažje, drugi težje, sila pa v nobeh primerih ni koristna, sploh ne!

In če nekateri otroci potrebujejo več časa, da spoznajo okolje, se prilagodijo in se znebijo STRAHU, ne vidim problema, zakaj bi moral otrok že drugi dan sam preživeti čas v igralnici in jokati. Eden kamot, drugi pač ne in potrebno se je prilagoditi OTROKU. Seveda ne v nedogled, ampak tu je govora o nekaj dneh.

Pri nas je bilo uvajanje super, ker je bilo odvisno od otroka do otroka. Smo starši vsako jutro šli z otrokom v igralnico, zato da ni že takoj dobil odpor do vstopa. Prvi dan, dva, smo bili z njimi, najprej pol ure, nato več, nato pa smo ga pustili za urco, dve...kasneje pa več, tudi same in sicer tako, da z njim si sicer šel not, nekaj časa bil not, da se otrok zaigra, ...potem pač greš ven. Na kak način, je odvisno od otroka. Eni še opazili niso, ker so bili zatopljeni v igro. Drugi so pa se držali naročja in v teh primerih ga je vzgojiteljica vzela od zadaj in ga tako zamotila, da je imel čas samo zajokati, potem pa je bilo vredu. Otrok je imel možnost spoznati, da je vrtec vredu, ne pa, da že takoj dobi strah in zaradi tega strahu niti ne dopušča možnosti, da bi se imel lepo.
Pa saj s časom se seveda vsak navadi, čeprav glede na forum (po prebranih izkušnjah), pri nekaterih traja tudi mesece in verjamem, da je bila napaka storjena že v štartu.





_____________________________

jaz bi tud še vztrajala. se mi zdi prekmalu da bi obupali. sicer pa so že druge napisale. če se te oklepa bi bilo mogoče boljše, če bi ga zjutraj peljal očka ( če imate seveda to možnost). pri meni je bilo huje ko sem ga peljala jaz. potem ga je začel vozit mož, ker se nejga ni tako oklepal.


_____________________________

Moj nasvet - če si se odločila za v vrtec, vztrajajta.  To mora dati čez slej kot prej. Bi pa ti tudi jaz odsvetovala, da si z njim v igralnici, ker potem otrok dobi napačno predstavo - ustvari si podobo vrtec je jaz in mami in se bo bistveno težje navadil na vrtec. On mora vedeti, da vrtec je on in drugi, brez mamice. Edino, kar lahko narediš pri uvajanju je, da hodiš po njega vsakič malo kasneje, da je prehod postopen.   

_____________________________

http://www.popolna-kmetica.blogspot.com/