2 letnik ima zadnje tedne kar neke izpade agresivnosti. Kar naenkrat me udari v obraz, ali pa sploh, ko kaj ne sme, ko se mu kaj prigovarja, se obrne vstran, vrže na tla, in brca v mene, ali pa me takrat udari v obraz. Ko ga previjam, z nogami kar brca po meni..Včasih mi ravno da film ne poči.  Kaj narediti, ko z mirnim in odločnim tonom ne uspe, ko dobi po riti tudi ne zaleže... katere metode ubrati?Ne prideva mu do živega. Nič ga ne gane, vedno znova udari.Kako naprej?

Moj ta mlajši (25 mes) je isti. Jaz ga ignoriram ,se naredim, kot da nisem opazila. Če pa me hoče udariti, pa ga primer z roko in mu rečem, da se to ne dela. Seveda me ne "šmirgla" vedno, vendar ko se bo to ponavljalo, bo razumel.

In ne ga po riti. Zakaj bi ti njega lahko po riti, on pa tebe ne sme udariti in brcati? Za otroka je to isto, vendar ne razume, zakaj ti lahko on pa ne.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Se strinjam z Marogico. Z metodo "po riti" dajes otroku vtis, da isces najlazji nacin za vzgajanje. Efekt pa ni glih primeren, poleg tega nisi ravno za vzgled. On tebe ne sme tepsti, ti pa lahko njega?!? Najvec bos naredila s potrpezljivostjo. Z tepezem in agresivnim nastopom ga bos naredila samo zivcnega, resila pa ne bos nic.

_____________________________

Gospa sem.

Vsakič mu povej, da to boli in naj te ne tepe in da tudi ti njega ne tepeš, ker bi tudi njega to bolelo. Mirno in razumno.

Pa ne pusti, da ti "ravno film poči". S tem nisi nek fajni zgled, res ne.

Tudi pri naši 2 letnici se je začela kazati agresija. Sicer ne toliko do mene, kot do drugih otrok. Ni to neka ogromna agresija, ampak jaz sem mnenja, da takšne stvari treba zatreti že v kali.
Ker nisem vedela kako k temu pristopiti sem si v knjižnici nabavila knjigo o vzgoji. Včeč mi je bil tale način:
-imenuje se odmor (če tamala nekoga udari ji lepo povem, da se NE TEPEMO in jo odpeljem stran (lahko jo posedeš na stol, ali pa jo osamiš v kakšno sobo, kjer ji bo dolgčas). Ker je še mala naj ta osamitev traja največ minutko. Ko minutka mine jo pripelji nazaj in nadaljujta kar sta pač počeli. Če te spet udari se vse ponovi...Pomembno je, da si dosledna ter da razumeš, da z odmorom prekineš neželjeno obnašanje, vendar otrok ne ve kako naj to obnašanje popravi.Moraš se naučiti, da prepoznaš njegovo obnašanje že vnaprej ter ga poskusiš zatreti še preden se spremeni v nasilje ( če veš, da te tepe v določenih situacijah, se teh situacij pač izogibaj).

Šele sedajle sem videla, da imaš fanta ..Pač vse premeni v moški spol



_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Kadar se je pri nas zgodilo kaj podobnega, sem tudi regirala tako, da sem ga po riti. Pol sem se pa zamislila, ravno iz razloga, kako bo to on razumel. Jaz njega lahko, on mene ne.

Pol sem ubrala metodo, da sem bila zelo žalostna in sem mu povedala, da to mamico boli in včasih jokala (sem se naredila da jokam, malo sem posmrkala ), pa mislim, da je dojel, ker se zelo zelo redko zgodi, da me brcne ali udari.

Tudi pri nas smo imeli pred enim letom (ko je bil tamal star pribl. dve  leti) podoben problem, bila sva šokirana, kaj se to dogaja z njim, saj je bil prej precej miren, vodljiv otrok, potem pa kar naenkrat tista trma, kričanje, upiranje, brcanje...Pri nas pogovor ni kaj dosti pomagal (to pomaga zdaj ko je malo starejši - pa še to ne vedno), zato sva se začela posluževati tega kar je že ena pred mano omenila. Lepo sva ga nesla za par minut v sobo, da se zdere in sam umiri, poj sva ga šla iskat, sva mu še enkrat povedala zakaj je bil v sobi in ponavadi je to pomagalo. Sicer pa itak mislim da je to samo faza ki jo skoraj vsak preraste. Tepsti , pa čeprav samo po ritki, se mi zdi čisto brezveze, ker se ponavadi ne obnese. Vso srečo, boš videla da bo še vse OK.

Po moje da 2-letni otrok z agresijo izraža neko notranjo stisko. Nekaj ga muči, pa seveda ne zna povedat, seveda najverjetneje niti sam ne ve, kaj. Zato ga res zraven še tepsti ni treba. Po moje je tudi najbolje malo ignorance in malo resnega opozorila, da tako ne gre. Ali pa bi kakšen objem sem in tja ob takih priložnostih tudi zalegel, poskusi.

A to naj bi se šele pr dveh letih začel al kako ????
Sprašujem namreč zato, ker mene moja 1 letnica tako pokne, pa uščipne da me orng boli. BOl ji razlagam pa tolmačim da to boli ona še bol. S tepežem ji ne odgovarjam ker potem bi ona to vzela češ saj me ona tudi zakaj pa jaz nje nebi, tako da te metode se ne poslužujem.

Mi je pa tok srčkana k se jezi name, jest se ji pa smejem.

Včeraj jo je ati kregal ker se je vrgla nazaj na hrbet in jo je komaj ujel z eno roko ker če je nebi bi padla direkt vznak, in seveda jo je kregal da tega ne sme da si lahko poškoduje glavico in ker to ona nič ne razume ala ne šmergla se je frajla obrnila proti njemu dala roke  u bok(crkneš od smeha k to vidš) nardila jezno faco (eno tako čudno šobo iz ustnicami )in začela kregati atija: titititititititadadadi daaaaaaaaa toooooo tiiitiiiiiii.
Jest ne vem kako ji naj dopovem da sm jest huda nanjo in ne da je pol še ona huda name. Je pa itak še premajhna da bi me zdej full razumela kaj ji jest tm neki težim.

_____________________________

Love is in di er.

uuu s ščipanjem smo tudi mi imeli težave. otroci, ki so odhajali od nas ali mi od njih z obiska, so bili  rdeči v lička. ne pa vsi. tisti ki so se aktivno igrali, tako da naši pupi ni bilo dolgčas, njih ni ščipala. le bolj mirne otroke. tudi mene je ščipala in ko sem jo z občutkom nazaj, je videla da to boli in je nehala. moža pa še vedno ščipa. on ji še vedno dopoveduje da boli....ko ga uščipne, ji reče pride greva se pogovorit. pridno ga posluša in pravi da ne bo več. enkrat ga je po pogovoru spet ščipnila in rekla- pidi ati, gema se nekaj pogovolit ...in sta šla

 
Mislim, da bo to minilo, medtem pa je treba vedno znova ponavljat in poudarjat, da se to ne dela. Po riti seveda tu ni vmesno, ker ti počneš isto, kot on, hkrati pa mu praviš, da to ne sme.
Jaz sem moji starejši, ko je bila nasilna do ta male, včasih prepovedala gledat risanko, je bilo kar hudo obdobje, pa z vztrajnostjo glede nedopustnosti le-tega, jo je minilo.

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

mi mamo žal isti problem-tamala je stara skoraj 3 leta in to že traja od 2.leta.pa jo ne tepem nazaj,mirno ji razložim da se to ne sme,vse metode iz knjig o vzgoji sem poskusila,ampak ne gre zdaj je še hujše in celo me skrampa in zbrca,včasih mi je ful nerodno ko se to zgodi ki zunaj pred občinstvom.nekje pa sem prebrala da če to traja več kot 3 mesece kljub vsem vzgojnim ukrepom da je treba poiskati mnenje strokovnjaka.pri nas pa se je tepež začel ko je začela hodit u vrtec

Saj bo  imela zdaj ptri treh letih sistematski pregled in psihologa, pa povej kaj in kako.

ja pa ja no mislm kar takoj k psihologu..včasih jih res niso tao vozil..to itaka samo denar pobirajo....je pa treba drgač vzet v roke....