....da razmišljate še na koga drugega poleg na svojo družino? Da razložim: dolgih 6 let sem bila življenjsko zaljubljena v nekega tipa s katerim sva tudi hodila. Vse bi bilo ok, razen to,da on se vame nikoli ni zaljubil in zaradi tega mi ni znal (ker pač ni čutil) dajati tistih pozornosti,ki jih ženske tako rabimo...pa sva se pustila,ker je v moje življenje prišel človek,ki se je vame do nezavesti zaljubil in mi daje točno tisto,česar mi ta drugi ni mogel....A jaz se v tega zadnjega nisem nikoli tako zaljubila,sem pa ostala z njim ravno zaradi njegove ljubezni,ki mi je v preteklih letih tako manjkala.

Zaradi tega se mi sedaj pogosto dogaja,da še vedno mislim na tistega prvega (in ogromnokrat sanjam o njem),čeprav imam s tem drugim že zlatega otroka in tudi on je zlat. Zgleda pa da še vedno toliko pogrešam določene druge stvari,ne vem morda materialne dobrine,gentlemanstvo ipd. od tistega prvega, da se nikakor ne morem v podzavesti odklopit in posvetit samo svoji zdejšnji družinici.

Prosim ne me obsojat,saj sem zaradi tega ful nesrečna,saj bi si ga rada že enkrat zbila z glave in podzavesti in se končno tudi z dušo posvetila moji družinici.

Naj vam povem še eno "bolano":ta prvi pričakuje sedaj otroka z eno drugo žensko in sem žalostna,ker sva vedno skupaj načrtovala družino...skratka ne vem,morda potrebujem kako strokovno pomoč,ki mi bo pomagala tistega zbiti iz glave???

LP

Verjetno je to zato, ker vedno je najbolj zanimivo tisto kar nimamo oziroma ne moremo imeti.

Če o tem razmišljaš v minimalni meri - verjetno ni tako hudo.

Precej pogosto razmišljam o njem,skoraj vsak dan...in predvsem se mi to dogaja še bolj,če imam kaj več časa oz. sedaj ko sem na porodniški in nimam tistega socialnega življenja - morda bi se mogla bolj zaposliti s čim, a dolgoročno to vseeno ni zdravilo...

se zgodi... samo ti bom rekla, da mine, tud jaz sem mela podobno situacijo... ene 3 leta je manjkalo, da sem nehala mislit na bivšega, čeprav sem bla s sedanjim. še zdaj se mi včasih sanja, sploh ko je kaj narobe z najinimi odnosi.

čas vse popravi! glavno je, da maš svojega rada, pa da hočeš bit z njim. tu pa tam pomislit, kaj bi blo, če bi blo... to pa vsi počnemo.

preveč časa tud vpliva... ko začneš o tem razmišljat, se takoj zaposli z nečem, magar s pospravljanjem!

Pri meni je zelo podoben problem.V tipa sem bila zaljubljena 9 let,pa si ga nisem mogla prilastit.Potem čisto na koncu sva bila skupaj samo 14 dni pa še to ne zares samo za probo.Pol je pa ena druga pršla k je uživala,da je prjatlci spelala tipa.Sedaj ko imam že dva mala sončka in zlatega moža,se še vedno zalotim da mislim nanj in kako bi midva imela...Se bo počasi umirilo.Ni čisto nič narobe.Pravijo da če se izpoveš da ti je laže.Boš sedaj to vidla.

dokler se ne izpoveš svojemu dragemu :)- moj je tko ljubosumen, po moje bi itak popenu, če bi sam pomislu, da sanjam "konkretno" o kom drugem :)-

Mislim, da nisi čudna in ne edina. Obstajajo ljubezni, ki jih človek nikoli ne pozabi, pa če mine še ne vem koliko let. Tudi jaz se kdaj pa kdaj spomnim na enega tipa, v katerega sem bila noro zaljubljena in me je zelo prizadel, vendar ne morem reči, da ga pogrešam. Najine poti so se razšle in bog ve, zakaj je to dobro. Imam dva otročka, ki ju ne bi bilo, če ne bi bila z mojim možem in zame je to zadosten razlog, da sem prejšnje življenje pustila za seboj. Ne pozabila, ampak shranila nekje globoko v srcu kot del mene, ki mi je gotovo pomagal, da sem postala to, kar sem.

Skratka, sama na vse stvari gledam tako: Vse je za nekaj dobro in vse se zgodi z nekim namenom, ki pa ga lahko spoznamo šele čez mnoga leta ali pa morda tudi nikoli. Vse, kar doživimo, nas notranje krepi, bogati in razvija. Ko enkrat to spoznaš in razumeš, znaš na stvari gledati povsem drugače - ne z obžalovanjem ali kesanjem, ampak s hvaležnostjo, da ti je bilo dano, da postaneš to, kar si.

Ko boš sprejela dejstvo, da jje tvoj otrok nekaj posebnega in edinstvenega, ko ga boš vzljubila z vso močjo takega, kot je (čeprav verjamem, da ga imaš rada že sedaj), boš razumela, da je tak samo zato, ker si ti njegova mama in tvoj partner njegov oče. Tako se je pač moralo zgoditi. In bodi srečna in hvaležna, da se je.

Verjetno si bivšega ne boš mogla kar na silo izbiti iz glave, ker tako pač ne gre. Poskusi pa sprejeti življenje tako kot je in s hvaležnostjo gledati na stvari za nazaj, in boš videla, da si pravzaprav srečna.

...men se to ne dogaja,ker med prejsnjim in zdejsnjim sploh NI primerjave...razumem te pa,da s takimi zadevami tezje zivis...energijo in ljubezen vlagaj v tisto kar ze imas,ne v tisto kar nikoli nisi in ne bos imela...

lp,Zara

Ali ne pravijo,da če stvari niso dokončane kot je treba oziroma račiščene naj bi te potem morile?:zmeden::zmeden2:

:bravo::bravo::bravo:ZARA popolnoma se strinjam s tabo!!!

Tudi meni se je pred leti podobno dogajalo.Sem bila kakšni dve leti z fantom, ki mi ni vračal ljubezni v takšni meri kot bi si zaslužila.Jaz pa sem bila čisto nora nanj.Čez čas sva se pustila.

Čez nekaj časa sem spoznala zdajšnjega, ki je čudovit človek in mi vrača vso ljubezen in pozornost.Ampak jaz še vseeno nisem pozabila prejšnjega in sem kar naprej sanjarila o njemu.Podnevi, ponoči...in si zamišljala kako bi bilo, če bi bil sedaj on ob meni...

Čez nekaj let(ko sem bila z zdajšnjim že nekaj časa skupaj) je bivši navezal stike z mano.In tako sva se dva meseca slišala večkrat po telefonu in sčasoma je sledilo to, da sva se dobila in....se je zgodilo.

In ne boš verjela.Zgodil se je čudež.Pa ne tisti, ki ga ti morda pričakuješ.Ne.Spoznala sem kako zlatega fanta imam doma in spoznala, da je bivši samo v mojih očeh tako čudovit, ker je v resnici bilo vse še vedno tako kot je bilo nekaj let prej.Čudovit se mi je zdel zato, ker sem ga sama v svojih očeh naredila takšnega.Le kako misliš da je nekdo tako fantastičen, če ti tvoje ljubezni ne vrača???

Z bivšim sem takrat popolnoma prekinila vse stike in ga od takrat ne pogrešam niti malo in ne mislim več nanj.Ne podnevi in ne ponoči.Saj mi nikakor ni dal tistega kar sem potrebovala, ne z pogovori in ne telesno.

Žal mi je, da se je to moralo zgoditi da sem spoznala da imam doma čudovitega fanta ob sebi in upam, da tega ne bo nikoli izvedel.Je pa bilo dobro zame in a svojo dušo, da sem bivšega pustila za sabo.

Res je, da moj fant ni tako lep in tako pameten kot bivši, mi pa daje veliko več kot mi je lahko kadarkoli dal on.

Upam, da boš tudi sama o tem razmislila, o tem, da bivši ni tak kot si ga ti v svojih sanjah predstavljaš, ker ga tam idealiziraš in pričakuješ od njega nekaj, kar ti on ne bo nikoli mogel dati.
Raje pretehtaj kaj imaš sedaj v rokah in se posveti svojemu dragemu in svojemu otročičku.

Lp,Srček

Hvala punce,vidim da nisem edini primer. Nejčko thanks za spodbudne besede,ki so mi prav pogrele srce,točno to želim doseči,a mi vendar še ne uspeva. Inga, moj sedajšnji partner ve vse o mojem bivšem,tudi to da ga še danes sanjam in mu skratka ničesar ne skrivam. In to nekako tudi sprejema,ker ko sva se spoznala on praktično ni imel ničesar (niti tolarja prišparanga,niti avta,niti oblek...), tisti moj bivši pa je bil mal starješi in je imel vse poštimano (tako da bi lahko bila velika gospa)-vendar sem izbrala tega drugega zaradi NJEGOVE ljubezni do mene...ampak sem to tako noro pogrešala,da sem vse ostalo (čeprav pomembno)postavila ob rob. Torej vidiš Zara,če primerjam jaz oba tipa čisto racionalno ni primerjave,ker je bil prvi toliko "boljši" iz več vidikov...v tem je v bistvu težava,saj nebi smela biti tak kontrast...

titty, mislim da sak včasih malo v preteklost zaide in premišljuje o ljudeh, ki so mu bili v življenju pomembni ali pri srcu.
sicer pa čas celi vse rane in ti garantiram, da bo tudi to minilo. saj sem tud jaz bla nesrečno zaljubljena in ga nisem mogla pozabit. pol pa sem možeka spoznala, pa bebico dobila in sedaj je tako, kto da bi bil na drugem svetu. me sploh več ne zanima.:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Hja, bi lagala, če bi rekla, da se mi včasih ne dogaja prav podobno. Samo po vseh teh letih z mojim in po pogostih pogovorih in srečanjih (zgolj kava ali pir, pa tudi hobi imava skupen, tako, da se vsaj enkrat na 14 dni srečava), sem dokončno spoznala, da s tem "bivšim" ne bi shajala. Sva preveč različna.

Hvala Srček za tvojo zgodbo, v bistvu imaš res prav,morda pa bi tudi meni koristilo to nekaj,kar se tje tebi zgodilo - skratka neka prelomnica bi bila zelo dobrodošla...s časom sem zgleda tudi pozabila na vse grde stvari in kujem v oblake samo tisto lepo ob njem...sem prav narejena za trpet...

Oprosti Titty, ampak če je najbolj pomembno koliko ima kdo materialnega in kaj ti lahko materialnega nudi in da boš gospa, potem pa moraš ti čisto druge stvari razčistit pri sebi.Ker očitno ves čas razmišljaš o tem kako bi lahko materialno poskrbel zate bivši in kako zdajšnji ne more.In oprosti, ampak mislim, da bi ti raje bila z bivšim brez ljubezni in denarjem, kot pa z zdajšnjim z ljubeznijo in brez denarja.
Se ti opravičujem če sem te prgloboko zadela, ampak mislim, da je le malo nekaj na tem.

Lp, Srček

Tudi sama sem v podobnem položaju. Z bivšim sva hodila 7 let. Sedaj sem pa z mojim dragim 4 leta, tudi on ve vse o bivšemu celo spoznal ga je. Vendar pa sva bila oba z bivšim mlada, jaz sem imela 14 let ko sva začela. Čeprav je minilo toliko časa, še kdaj pomislim na njega in ga celo sanjam. Jaz si tole pač razlagam takole:
pri vsaki vezi so prednosti in slabosti, odvisno katere prevladajo. Ter pomembna je tudi starost. Če bi hodla z bivšnim kasneje, bi mogoče še sedaj bila skupaj in imela družino. Pač ni nama bilo usojeno.
Verjetno se prve prave ljubezni ne pozabi nikoli. To lahko samo sprejmemo.
Kaj misliš, da če bi sedaj bla nazaj z bivšim ne bi mislila na sedanjega dragega in obratno.

Očitno pa si sedaj bolj srečna kot prej (po moje)saj če ne se ne bi takole odločila.

Malo sem se razpisala. Te popolnoma razumem in nisi edina v takšni situaciji.

Lp,

Sara:rozica::rozica::rozica::rozica:

Srček,ne me kregat in ni se ti potrebno opravičevati. Res je,da me je precej razvajal in da sedaj nimam niti pol toliko kot prej, ampak tu zadaj se skriva druga zgodba - v enem samem stavku gre tudi zato,da smo živeli v pomanjkanju kot otroci in sem si sama sebi obljubila,da tako ne bom živela celo življenje,zato sem doštudirala in sama sebi dobro postlala.Tako si je postlal tudi tisti moj bivši. Ta sedanji pa to šele sedaj počenja,in zato verjetno tudi to pogrešam. Ampak ti pravim,da sem tudi čez to že šla in da me dejansko več ne motijo materialne dobrine - sedaj se dejansko zalotim,ko mislim na njega v smislu družine ipd.,pač kot sem že povedala ga morda kujem preveč v oblake...a ne morem si pomagat z vso mojo voljo in racionalnostjo,še vedno sanjam o njem in se ponoči zbujam ipd. - to pa ni več stvar denarja...

Hvala Sara in držim pesti,da vama uspe življenjski projekt razširiti družinico.:angel: LP :rozica:

mogoč bi pa pomagalo, da se z bivšim vidiš, pa pogruntaš, da je čist mim? tako kot je bilo pri srčku... no, čeprav se znajo pol zadeve drugače obrnit...

tolaži se, da ko boš nazaj v normalnem življenju, ne boš več mela časa mislit na neumnosti, ker boš preveč zaposlena.

želim ti, da bi čim prej prišla čez to fazo! :rozica:

Ej Titty, sedaj pa ne vem več kaj naj ti rečem.Se mi zdi, da se boš še kar nekj časa vretela v tem krogu in močno upam, da se boš uspela tega rešiti, ker ti to sčasoma že močno načne tvojega duha in se to potem močno odraža na tvojem življenju.
Ne, nisem najbolj pametna, še vedno se učim in vsak dan zvem kaj novega.Vem pa iz svojih izkušenj kako je ko tako razmišljaš o nekom, ki ga sploh več ni v tvojem življenju.In tako se ne moreš popolnoma predati zdajšnji ljubezni in v tem na vso moč uživati.
Kar pa se materialnega tiče pa ti predlagam, da za te stvari poskrbiš sama z svojimi rokami in inteliganco in se ne zanašaš na druge da ti bojo to nudili, ker samo tisto kar sama pridelaš lahko tudi zares polno uživaš, ker ti da občutek notranjega zadovoljstva.
In ne skrbi, tudi tvoj fant se bo postavil na noge in boste uživali življenje v troje.In četudi morda sedaj v tem trenutku še nimaš vsega kar si si zadala za cilj da boš imela je ja pred tabo še celo doooolgo življenje da si boš še vse želje lahko uresničila.
Sedaj pa si raje pričaraj nasmeh na obraz, bo boljše:rozica:

Srček

Titty, kako te razumem. Moj tudi komaj sedaj študira in dela hkrati (je malček mlajši od mene) tako, da sva za :duda: mogla malček počakat predvsem, zaradi njegove šole. Sedaj je v zadnjem letniku in sva so odločila za :duda:. Titty, te razumem sam veš vsak mora iti skozi to, kakor ti, jaz in drugi. Vsak se mora postaviti na noge. Bo boljše....
Tudi to upam, da mine. Boš povedala čez par let :)-

:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica::rozica:

Še nekaj bi dodala.
Res je, kot so napisale že punce pred mano... dejstvo je, da se največkrat spominjamo le lepih stvari. Ne vem, ali sta z bivšim živela skupaj ali ne, toda ponavadi je tako, da se spominjamo, kako smo se z bivšim imele lepo, se dobivale z njim na kavici, večerji, hodile v kino, gledališče, na ples, kradle trenutke za ljubljenje v avtu, v gozdu, na travniku... ga poljubile v slovo in s črvičenjem v želodcu zaspale v pričakovanju novega randija.
Zdaj pa moramo možu prati gate, poslušati njegovo smrčanje, mu kuhati, likati, celo prdne in rigne pred nami... in še otrok non-stop joka,... pa taka romantika!
Ampak življenje ni pravljica, življenje je življenje v vsem svojem blišču in bedi. In ko znaš njegovo lepoto spoznati tudi v tistih manj lepih rečeh, vidiš, da pravljice pravzaprav sploh ne potrebuješ več.

Kako se midva z možem nasmejiva, ko ga kdo spusti, in si rečeva: "Le kam je šla romantika. Če bi mi to naredil pred 10 leti, bi te verjetno kar pustila." in se objameva in se reživa.

To je zame življenje.