Naš fantek je bil do 14 meseca kar priden fantek. V bistvu nismo imeli nikakrših velikih problemov z njegovo vzgojo. No in sedaj, ko je začel hoditi se je pa čist spremenil. Da samo naštejem:

- ni šans, da mu mirno previjem pokakano rito, ker on nima časa
- ni šans, da se oblečemo za ven, se je potrebno odrivat in jokat
- ne bo šel domov, že ko vidi dvigalo se začne cmeriti, kaj šele ko vidi vhodna vrata
- ne bo jedel, če ne dobi točno tistih vseh stvari na katere pokaže s prstom
- ko mu rečem ne, se mi nasmehne in še vedno dela tisto, kar ne sme
- če ne dobi tisto kar želi se dere kot odtrgan.


V glavnem kaj sem naredila narobe, da me čist nič ne upošteva. Moram poudariti, da grem pač pri teh napadih trme kar ven iz sobe in se hitro umiri. Aja pa še ne hodi v vrtec, gre pa kmalu.

Mislim da imaš čisto normalnega otroka. Tudi moj je bil natanko takšen. Pač otrok vidi nekaj novega, vse mora pogledati, vse se dotakniti, nima sekundo obstanka za kar koli,...

Pač

Bo verjetno enkrat lažje. Kdaj? Ne vem. Pri nas se je stanje nekoliko umirilo, ampak ko se on zmisli, da pa bi zdaj plesal točno na to in to pesem, pa ni šans, da bi ga kdo umiril. Pač dam pesem gor in zapleše, pa je ihte in trme konec. Je pa on že tolko star (23 m), da se včasih da z njim zmeniti. Je pa nekaj časa delal pač fore, da se je vrgel po tleh, tega pa absolutno nisem trpela in takoj sem z glasnim, ostrim glasom da naj takoj vstane.

Hihi, tudi našo je nemogoče previt, ker takoj pobegne s previjalne, preoblačenje je itak samo jok, jok, jok, sedenje v vozičku ali v avtosedežu prava muka, razen če se premika... pa je stara šele 8.5 meseca.

Povsem normalno se obnaša tvoj fantek in tudi ti nisi čisto nič sfalila pri vzgoji. Fantek raste, se razvija in postaja vse bolj kompleksna in samostojna osebnost. To pomeni tudi, da bo vse bolj izražal svoje zahteve in pričakoval, da se bodo te zahteve tudi izpolnile, pa če so še tako neracionalne in neprimerne. In te zahteve bodo vse večje. Njegovi izbruhi pa tudi, po vsej verjetnosti.

Kaj naredit? Postavit točno določena pravila, primerna njegovi starosti (npr. za pit lahko dobi vodo ali čaj, drugega ne - če je žejen bo pil, drugače se pa itak zmišljuje), vztrajnost in doslednost, doslednost, doslednost.

Dobrodošla v svet starševskih izzivov

popolnoma normalno in nujno potrebno obdobje v razvoju otroka ti je to.

naša ta mala je zdaj stara 22 mesecev in je zadeva že kar ok, glede njene upornosti, torej dosti bolje kot recimo pri kakih 18 mesecih; stvari že razume, seveda je treba tudi resno skregat in povedat, da se nekaj ne sme, ali jo fizično še od nečesa odstranit, v glavnem, vsak dan kaj, da je pestro.

veliko potrpljenja, dobre volje želim

_____________________________

lp, rainbow

Life's what's important. Walking, houses, family. Birth and pain and joy. Katharine Hephburn

no fajn, takle mamo. Sem pa že mislila, da sem preveč popustljiva .

Naš je bil od vsega začetka kregan, če se je grdo obnašal, poskušal izsiljevati ali zganjal ipiko. Predvsem ati je učinkovit na tem področju. Če malega ulovim pri kakšni neumnosti, gre zdaj že kar sam v kot stat, brez da bi se ga tja poslalo 

Ja, nova faza svoje volje .

Čisto "normalno" se obnaša in ti nisi nič naredila narobe.

Da ti povem malo v tolažbo:

Preden gremo ven izvlečem iz predala vsaj dvoje hlače in nekaj majic, da si gospodična izbere tiste, ki so ji tisti dan všeč.
Hrano je itak samo v varstvu in pri sosedih. Doma je brezveze da kuham, ker rula samo mleko zvečer.
Ko pridemo kam na obisk, se dere do fullaaaaaa, potem pa noče domov.
Za sabo moram vse pospravit, ker me stalno priganja, da mora biti vse na svojem mestu.

Pa pravijo, da je moj otrok "priden" otrok

Ma ja, pri nas je isto. Sicer imamo kakšne manj trmaste dneve, ampak v osnovi je treba protestirati pri vsem.
Dolgčas vsekakor ni.

Ah ja, nič novega, bi rekla. In ponavadi se tako obnaša le doma, pri ostalih je pa pridna punčka.

Se podpišem pod tole. Naš gre tud sam v spalnico, in ko neha trmarit oz. jokat se vrne kot da ne bi bilo nič - nasmejan in dobre volje!

_____________________________

Moja dva sončka: Žan (25.7.05) in Luka (14.8.07)

Žan in Luka gradita mesto:
http://zan-luka.myminicity.com/

Jaz se tudi sprašujem, kakšna faza je to?

Naša pridnica je tudi postala prava trma .
Če ima ona za večerjo kosmiče, je boljše, da nihče ne zašumi z vrečko od kruha, ker je drugače joooooooooooooj!
Če ji rečem, da ne sme vleči vrečke za smeti iz koša....ga ona kar naprej tika in ko jo primem za roko in hočem peljat k igračkam, ki pa jih lahko tika, se pa buni,cepeta in me potem še ugrizne. To ji še posebno prija, ko prihaja kak nov zob. Jaz se ji sicer ne pustim, a ona še vseeno poskuša.
Če jo daje tati spat, pa se jaz slučajno pojavim v njenem vidnem polju na hodniku, je jooooooooooooooooook!

Se mi zdi, da se bo moj in vaš seznam še nekaj časa daljšal , potem bomo pa drugačne sezname pisale !

Itak ti bomo vse rekle," Jaaaaaa, to je faza..." Ampak pri Zari traja že leto in pol...in se stopnjuje. Samo, da zdej, ko se meče že pazi, kam se bo vrgla.  Ne vem, al pa se ji vse faze skup držijo, mater...Mah ja, sej je samo faza.

_____________________________

This will take some time depending on
your operating sistem and hardware.
(plačano oglasno sporočilo).

Ja, je faza, ampak doooolgaaaaa

antigona, a ce kot ne pomaga,ga posljes pa na koruzo klecat? Morda si si zato izbrala tak nick name, ker ti je vsec spartanska vzgoa.

Jao, kako to paše, pa sem mislila, da je samo naša takšna. Smo zadnjič imeli pregled pri pri 18 m, pa je samo naša tekala naokoli in vidno kazala, da ji je dolgčas, ostale tri punčke iste starosti pa so mirno sedele pri mizi in risale.
Jaz močno, močno, močno upam, da jo bo minilo ko pogledajo zobje na plano (vse gre v usta, drgne si dlesni, tako da se mi že prav smili), saj je izredno občutljiva, sitna, če ni vse takoj, res takoj, se že vrže na tla, ampak sedaj že gleda kam, no to traja par sekund, ker ni nobene reakcije, si verjetno misli, da nima smisla. Sem pa nekje prebrala, da jih v tem času preplavljajo čustva, ki jih same presenetijo in da si ne morejo pomagati kako reagirajo. Jok je pri nas parkrat na tapeti, pa do enega leta sploh nismo vedeli, da zna jokati, še dobro da smo v hiši, ker res ne vem kaj bi si drugače mislili sosedje.
No mož je že močno začel dvomiti v mojo vzgojo, saj pravi da sem preveč popustljiva, sedaj pa imam (metanje po tleh, jok za vsako figo, sploh če ni po njenem, kar nekaj bi si sama zmišljevala, metanje stvari po tleh ...), prav pasalo je to danes prebrati, da ni edina ....

Se mi ne zdi prav nič špartanskega pri tem, da mu pač ne pustim da izsiljuje... Sicer ga pa pošljem v spalnico in ne v kot. Poleg tega, ve da kadar ga biksa po nepotrebnem (se pravi da trmari oz. izsiljuje) gre zdaj kar sam tja...
Kot sem napisala, se vrne nazaj nasmejan in kot da ne bi bilo nič včasih čez minuto, drugič rabi pa 5 minut...
V tem res ne vidim čisto nič napačnega.
A po tvoje naj bi mu pa ustregla, in ko se mi bo začel po tleh metat v trgovini mu naj tud kr vse k rit prnesem, pa se strinjam z vsem kar bi gospodič želel
No ja, vsak po svoje...


_____________________________

Moja dva sončka: Žan (25.7.05) in Luka (14.8.07)

Žan in Luka gradita mesto:
http://zan-luka.myminicity.com/

Naj te "potolažim". TO je šele prva faza, in teh faz je...neskončno....  Le oblike komuniciranja in obnašanja se spreminjajo

Če bi ti jaz hotela vse faze mojega skoraj 6-letnika opisati, bi imela kaj za brati....

p.s. Je pa fajn ta tolažba, da je to samo faza in na srečo nikoli nismo sigurni, če še katera pride. In dobro je tako, drugače, bi se začela počasi preventivno z Apaurini filati

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore