No, naslov pove že vse. Dobila sem takšnega otroka, že vnaprej sem bila opozorjena na njegovo diagnozo. Otrok je res poseben. Hudo mi je zanj, ko vidim, kako trpi, se trga za lase, kadar ne doseže, kar želi in še huje, ko mi reče, da je "danes poreden, ker nisem pojedel tabletke za pridnost". Te tabletke so mi tako... grozne. A sploh imajo učinek? In kakšni so stranski učinki?

In po drugi strani je to otrok, ki se mi je takoj prikupil! Že v prvem tednu sem spoznala njegove strahove, ki so resnično hudi. Otrok ne vzpostavlja očesnega stika, dobro področje je matematika. Sama sumim, da bi lahko bil rahel avtist, ampak kdo sem jaz, da določam diagnoze?

Veliko sem že brala, kako ravnati s takšnim otrokom - potrebuje gibanje, naj dela počepe... zdaj pa, ko sem resnično v tem, se počutim izgubljena. Bom ravnala prav, da ne bo imel naslednjega izbruha? Naj bi se razgibaval, ampak kaj, ko ima dete probleme tudi s kolkom, ne more tekat, se ne more dobro gibat, počepi so skorajda prepovedani... Med poukom sem mu dovolila, da gre pobrisat tablo (je bil prav navdušen nad idejo), v naslednjem trenutku pa je šel do sošolca in ga udaril. Rekel je, da zato, ker je njegov prijatelj.

Vidim, da otrok potrebuje veliko telesnega stika - prihaja se cartat k meni, me prime za roko...

Kdo ima izkušnje s takšnim otrokom? Vesela bi bila kakršenga koli nasveta iz prakse.

Dobro jim je dat vedet, da so pomembni, da brez njih ne gre. Super, da lahko pobriše tablo. Ali pa da pazi na sošolce, da se jim ne bi kaj zgodilo . Ampak tako, kakor to delaš ti. Brez pretepanja in kričanja. Tako, da izgleda, kakor da so oni glavni. Dej ga sedet bliže tebi, da ko mu daš kako nalogo, ne gre mimo sošolcev. Naj on razdeli liste (če resn ni prehudo), pripomočke,..

Poznaš knjigo 'Moj otrok vendar ni neumen' Gislind Binder...Notri je kar nekaj dobrih nasvetov...naš je tudi hiperaktiven, pa zmanjšana pozornost, disleksija...
Tale tvoj učenec je zgleda dosti hujši primer,mogoče pa ti bo kaj pomagalo... nam in učiteljici so svetovali, da je izredno pomemben tudi fizični dotik...ko mu kaj naročiš, da se ga dotakneš (položiš roko na njegovo ramo ipd.)...otrok naj bi imel tudi vmesne prigrizke (suho sadje, voda...)...pa čimveč gibanja, kot že veš....ampak jaz nimam pojma, kako potem otrok sploh sledi pouku, če se večkrat giba...naš namreč rabi vsaj 10min, da nato nadaljuje z delom  ....ves čas mu nekaj pada po tleh, pa vse ga moti...
Želim ti čimveč potrpljenja in lepo, da ima ta fant tako pozorno učiteljico!

joj, ne vem, kateri razred učiš...jaz sem naštudirala že kup literature, še malo pa bom 'doktorirala' ....
meni je pred leti kolegica s katero sva skupaj učili, priporočala barvanje mandal...naš ima namreč kup pomešanih težav, ampak to barvanje ga je izredno pomirjalo...sedaj jih vsaj 1x na teden barvamo vsi 3 (še tamala 22m - so ji sfulom všeč)
verjetno mu dajejo ritalin? eni ga hvalijo, drugi kritizirajo...jaz bi se pogovorile še s starši in še kom, ki dela s fantkom...

A si mojega Jana dobila?
No, samo da sem jaz "tabletke za pridnost" zavrnila. Naj kar kdo drug fila svoje dete s kemijo, če hoče. Jaz ga ne bom.

Nekaj so ti že druge povedale - jaz jih občasna tudi porabim za pomoč pri izvedbi ure: razdeli delovne liste, prinese kaj s police, obesi plakat..., če pa je res hudo, se sprehodi do konca hodnika in se nato vrne v razred - običajno pomaga.

Poleg tega se trudim v vsako uro vnesti nekaj gibanja (učim angleščino, tako da se vedno najde kaka pesmica ob kateri malo pomigamo z rokami, nogami, glavo...)

LP

Žal tega otroka učim vse tiste predmete, kjer ni veliko gibanja - to se pravi slovenščino, matematiko, NIT, družbo in likovno.

Danes se mi je spet tako zasmilil. Vsi sodelavci mi govorijo, da ga moram precej trdo prijet, ker je baje blazno len in se mu nič ne da. Danes mi je pri dodatni pomoči zaupal, da je delni invalid. To pa zato, ker sem ga pri ŠVZ, kjer mu pomagam, pohvalila, da bo - če bo tako dobro nadaljeval pri izvajanju vaj, kot je to počel danes  - lahko še kdaj učil šport. Otrok se je skoraj razjokal.

Priznam, zelo težko je. Pa vendar je občutek, ko vidim, da me otrok sprejema in občasno celo uboga, nepopisno lep.

Povedal mi je, da ima izmišljenega prijatelja. V trenutku, ko ni nič ubogal, sem mu rekla, da imam enega tudi jaz, pa da sta onadva med seboj prijatelja  in se vse pogovorita. In da če ne bo priden, bo moj njegovemu rekel, da ga mora skregat. Zaenkrat to vžge.

Hvala za nasvet o knjigi. Sem jo že rezervirala v knjižnici, zdaj čakam na njo.

Skutica, sama sicer nimam izkušenj s takšnim otrokom v "živo", vendar te po tem, kar si napisala, občudujem. Resno. Ker vem, da ni enostavno niti z "normalnimi" otroci, kaj šele s takšnimi, ki zahtevajo več.

Verjamem, da te bo ta fantek ohranil v najlepšem spominu.

SKutica

Kerensa, potem pa sedi z njim v razredu pa ga miri. Moj učenec tudi dobiva Ritalin pa ga zjutraj komaj prepričam, da jo poje. Je pa živ obup. In so na svetovalnem že povedali, da če ne bo jemal tablet, bo šel v vzgojni zavod.

Pa brez zamere.

PS: Anonimna, ker ne želim, da se razve, kateri učenec je to. Lahko da me nekaj staršev spremlja na netu.

Bravo, Skutica, kapo dol.

Oj!
Sicer ne delam kot učitelj v razredu, temveč individualno z otroki s posebnimi potrebami  v OŠ.
Poglej še po knjigah:
M. Passolti: Hiperaktiven otrok: psihomotorična terapija
a. Mikuš Kos, T. Žerdin: Nemirni otroci
K.W.Vopel: Sprostitvene igre za vrtec in šolo
Če pa potrebuješ kakšen konkreten nasvet, ti rade volje pomagam