Pri nas je pa ravno kontra.
Me je tako razvadil,da je vedno doma.Če bi začel kam hodit,bi mi bilo že sumljivo.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

pri nas je bilo enako....dokler mi ni prekipelo....
zakaj bi bila poročena in imela moža če sem za vse sama.....pospravljam, hodim v službo, skrbim za otroka (vse kar se tiče zdravnikov, vrtca, dejavnosti..)...in poleg vsega skrbim še zanj...NI MI TREBA!!! Če sem sama za vse sem lahko sama tudi uradno...
potreben je bil temeljit pogovor in sprememba na njegovi strani..in sedaj....sedaj je dojel kaj je zamudil.....sedaj je več doma in jaz imam še vedno moža...
Nisi zahtevna..oz. veliko bolj jasno zahtevaj!!!

Srečno

Anonimna tudi pri nas je tako, da sem skozi sama, čeprav ima sedaj dopust že od 19.12. , ker sva dobila hčerkico , ampak tudi ta se bo končal čez 14 dni in luštnega za vse bo konec . Je pa šofer v mednarodnem prometu, tako da oddite v ponedeljek in se vrne domov v petek ozr.soboto zjutraj, ampak ko pa je doma, pa je doma. In tudi večinoma vse sama uredim, kajti med vikendi itak ni nič odprtega. Nikoli nikamor ne gre sam , tudi prej ko sva bila sama, kakor tudi sedaj, ko imava miceno novo članico družine. Tolažim pa se s tem, da teden hitro mine in bomo hitro skupaj .

Glavo pokonci anonimna ozr.temeljit pogovor, če ugotavljaš, da tako več ne gre.

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Moj bi dobil odpoved. Sem tip človeka, ki rabi dedca doma in ne na "terenu".

_____________________________

Je** se mi za vse in vsakogar.
_____________________________

Ja,sej to sem mislila,če vam vaši možje kaj pomagajo, namenijo 2 uri časa svoji družini, ali je vse drugo prej? Prijatelji, mama, njena kmetija in tako dalje. Moj meni nič ne pomaga.  On mi reče kaj za enega mulca pazit(najmanjši star 15 mesecev)so potrebna dva? Gospodinjska opravila so isključno moj problem. To je žensko delo!!! Pravite pogovor! Ne, ker on ima prav in kar dela ,je po njegovem mnenju pravilno, jas pa sem neumna in ne vem kaj hočem.

Ja moj je bil tak,v mlajših časih.Zdej pa preveč doma čepi
Ga teram,pejt na tenis,pejt se zmigat,ko že jamraš.da te vse boli,pa še
shujšal boš,pa se mu ne da.

mojega tudi veliko ni doma, ker se zelo trudi v sluzbi, pa se mi zdi, da tudi ce bi bil vec doma, bi mi bilo premalo - sem zahteven tip cloveka... v takih primerih je treba na sebi delat in ne tezit mozu - naj dela vsak kar hoce, ne da ga stalno nekdo neki omejuje

ša enkrat jaz
jaz s takim (kot si ti sedaj drugič napisala) ne bi ostala..midva sva se pogovorila in se je zadeva spremenila..če se ne bi bi šla! Definitivno bi zmogla, ker sem do takrat delala vse sama.....
Če imava skupaj družino bova skupaj skrbela za družino!!!!!

Srečno

Anonimen..verjetno ti je jasno, da so časi takšni, ko ne morjo biti parterji skozi ob svojih ženah. Res pa je da tudi denar ni vse ampak žal tako je in še zmeraj hujše bo, brez služb pač ne gre , to že včasih ni šlo, zdaj pa še manj in vedno slabše bo.
Sem pa zagovornica tega, da ko pa je možnost partnerja, da je doma pa se definitivno delo porazdeli . Moj dela vse, pomiva posodo, skuha, popazi na tamalo, če jaz za urco zgasnem od doma, posesa, gre v trgovino, v glavnem naredi vse, kar bi jaz, no lika ne, kar ima prav. Tudi vse papirovje je sam uredil sedaj, ko se mala rodila, v glavnem kapo dol , nisem pričakovala od njega vsega tega .
Zato pa sem tudi jaz znosna in mi ni hudega, če gre kam v teh dneh, ko je skozi doma, sploh zato, ker obožuje smučanje in gre vsak drugi dan na dopoldansko smuko, da lahko vsaj pregledam tv v miru .

_____________________________

Moji dve nagajivki :-):

Maruša 24.12.2005
Maša 26.6.2007

Živjo

Ja tud  moj je tak da cele dneve okol hod potem se pa zvrne na kavč in zaspi. tko da niti skup ne hodiva spat potem pa enkrat ponoči pride v spalnico. Imam občutek da sem mu sužnja, samo perem, kuham in skrbim za dom kar pa itak ni nič vredno.

Bom postala kmalu RAZOČANA GOSPODINJA

Vse je odvisno od tega, če tebi to odgovarja ali ne.Nekaterim to paše, da dedca ni toliko doma, nekatere se sprijaznijo, nekatere pa nikoli in pol to ni to.
Tudi mojega no doma od 6 zjutraj do zvečer, ponavadi nekje do 20h.Najprej služba, potem še kak opravek...pa tudi ne vem, a naj si luknjo v koleno zvrtam?Tak pač je, je bil že od nekdaj in rabi vedno veliko kontakta z drugimi ljudmi.Doma sploh ne zdrži in ga ves čas rit srbi, da bi kam šel.
Ampak vseeno pa, ko pride domov izklopi telefon, da ga nihče več ne gnjavi in obvezno en dan čisto cel preživi z mano, pa tudi na kak dopust greva večkrat ali pa kam čez vikend.Tako pač je, sem ga poskušala spremeniti, pa ni šlo.Jaz sem bolj zapečkar in uživam doma, njemu pa se mora ves čas kaj dogajat.Vseeno pa zna doma najti kuhinjo in kaj skuhat, pospravit tudi zna, v trgovino na mesečni nakup tudi gre z mano, pa čeprav se zraven malo kislo drži....

Odvisno kaj ti veliko pomeni. Mene ne sekira toliko, če sem količinsko več časa sama. Če nekaj dela za družino ali če ima svoj hobi me ne živcira večinoma, razen kadar imam res čisto preveč reči na glavi - ampak takrat jih ima tudi on, ne moreva pomagat, pride taka situacija. Če bi mu šli pa mi na živce in bi se izogibal družini, bežal, to bi me pa zelo morilo. Ampak v tem primeru mi ne bi dajal tistih stvari, ki so pa meni vrednota in ki mi ogromno pomenijo. To pa dobim. In ker to dobim, me ne živcira, kadar ga dlje časa ni.....

Moj je včasih po več dni službeno odsoten in včasih je celo naneslo, da je bil nekaj mesecev vsak teden. Tudi ko je doma veliko dela za službo, večinoma v nočnih urah. Veliko mu pomeni rekreacija - šport. Ko pa je doma z nami pa je 100% in se loti večinoma kar vsega. Veliko pa naredi za oba otroka. Če je doma, je določene stvari sam prevzel, recimo kopanje otroka, hranjenje in uspavanje, starejšemu pa branje pravljice. Tako, da ga imama raje manj doma in takrat ko je, je s srcem z nami in se nam posveti, kot pa da bi zagrenjen se prekladal po stanovanju. So pa  obdobja ko je več oz manj doma prisoten. Smo pa vsi zelo prilagodljivi. V bistvu je pomembno, da smo vsi skupaj zadovoljeni in da so naše potrebe zadovoljene.

Tudi jaz razmišljam zelo podobno, kot Gina.
Pravzaprav sem sama tip človeka, ki odlično shajam sama in me sploh ne bi motilo, tudi če bi bil partner veliko več odsoten (službeno, mislim), jaz pa bi skrbela za otroka in se ukvarjala s svojimi hobiji
Ženske smo si zelo različne, zahtevamo različne oblike pozornosti kot način izkazovanja ljubezni: nekatere imajo rade, da jim partnerji namenijo veliko časa, druge, da jim pomagajo pri gospodinjskih opravilih, dajejo darila, jih hvalijo z besedami, se jih veliko dotikajo...Jaz sem taka, da imam rada pohvalo
Pri nas je tako, da partner pride domov nekje do 14h, potem imamo zase družinsko popoldne, do 18h tamalo dava spat in v varstvo, za 2 uri greva športat, ko prideva nazaj, jaz malo pospravim, večerjava, potem pa imava urico dve vsak svojega dela, potem gledava kak film...skratka veliko časa sva skupaj.
LP

Baguska, ne smeš razmišljati tako. Najprej dobro razmisli- kaj je tisto, kar pri partnerju najbolj pogrešaš? Si mu to kdaj povedala? Kako je sprejel (se je strinjal s tabo, mu je bilo vseeno..)?

Ja, seveda pride dan, ko imam občutek, da sva pa midva s sinkom sama za vse in zadnja na spisku partnerjevih obveznosti in takrat me ima taka jeza, da partnerju, ko pride domov tako napejem in mu kar povem, da če je tako, sva lahko s tamalim kar sama, torej greva...

Ampak tak dan pride bolj poredko. Če v grobem pomislim, smo kar precej skupaj, mislim, da več od večine - ampak na to se človek hitro navadi in potem hoče spet več. Tak pač je.

Je pa žal slovenska žena oziroma partnerka na prvem mestu gospodinja, kljub vsem ostalim obveznostim, ki jih ima (služba). Izjeme seveda potrjujejo pravilo.

Anonimna, če je tvoj partner že od začetka tak, potem tukaj dvomim v pozitiven preokret prioritet pri njem. To je v njem že od malega, tako je najbrž bil navajen doma...in če tega nisi spremenila takoj na začetku vajine zveze, potem bo pri tem najbrž ostalo. Sicer pa sprašuješ, če ima še katera tako obveznosti polnega partnerja - najbrž si ugotovila, da nas/jih je polno takih.

Bi ga pa JAZ na tvojem mestu postavila pred dejstvo.

lp

_____________________________

Domišljija je začetek ustvarjanja.
Domišljaš si, kar si želiš, želiš si, kar si domišljaš in nazadnje ustvariš, kar hočeš.
(G.B. Shaw)