Niso vsi avtisti enaki in niso vsi razvojni oddelki enaki... Malce prenapeto pa je trditi, da razvojni oddelek ni normalno okolje in da je neprimerno za avtiste, saj je znanstveno dokazano, da se pri avtistih največji napredek doseže z intenzivno obravnavo 1 na 1 - torej da se en strokovnjak posveti enemu otroku. Ni toliko važno, katero metodo bo uporabil (ABA, TEACCH, Son-Rise, PECS...) - to je lahko odvisno tudi od sposobnosti otroka, najbolj je važno, da se z otrokom "vklopita". To pa ni nujno odvisno od strokovne usposobljenosti - lahko so moteče prav banalne podrobnosti, npr. parfum, barva ali jakost glasu, pri oblačilu je lahko problem detergent, mehčalec ali celo barva............

Gotovo je možno, da bo tudi v rednem vrtcu otrok z avtizmom imel srečo in bo naletel na izredno kompatibilno vzgojiteljico, ki se mu bo maksimalno posvetila (nekoliko tudi na račun vseh preostalih 20 otrok), vendar pa je žal praksa ponavadi drugačna in pogosto se taki otroci nekje v kotu sami zaposlijo ali se pred hrupom celo skrijejo v kako omaro. Takšno je pač "normalno" okolje - posebnežev (pa naj si bodo geniji ali zaostali v razvoju) se ne veseli, saj se "normalni" ob njih počutijo nelagodno in le redko se lahko vzpostavijo neke pristne vezi. Super bi bilo, če bi bilo res tako preprosto, da bi avtisti pač zgolj od "normalnih" vrstnikov povzemali "normalne" vzorce vedenja... Žal je običajno njihov "izkoristek" zelo majhen in zato je pač zelo dobrodošla pomoč strokovnjaka, ki pa mora imeti za to na voljo dovolj časa in velika razlika je ali ima v oddelku 20 otrok ali le 3 - pa četudi odmislimo vso dodatno specializacijo...