Zanima me kako na vaš način vzgoje ( ali je bolje, da napišem filozofijo vzgoje) gledajo vaši in partnerjevi starši?

Zase sem že napisala, da pri nas ni bilo ravno AP vzgoje, da smo danes popolnoma odtujeni drug od drugega.
Kar pa se tamale tiče, je pa ravno obratno. Kadar je pri babici, spita skupaj, stalno se ji posveča, kot da bi hotela nadomestiti nekaj, kar ni uspela z menoj. Glede moje vzgoje mi nikoli nič ne reče, še celo pohvali me (kar je čudo) , kako lepo se Liza obnaša kadar jo kam pelje.Edino enkrat samkrat mi je malo čudno rekla, da zakaj za vraga jo stalno ljubčkam? Ja, pa na začetku mi je tako dolgo težila, da smo ji dali dudo - bolj je bil za mož kot jaz,  ter mi govorila, da ni fajn, da spimo skup. Potem je pa odnehala. Aja, čeprav vem, da je ne bi nikoli, res nikoli  udarile, se mi kar lasje na glavi dvignejo, kadar Liza dela nekaj narobe pa ji moja mama reče, kje pa je kuhla ...  Liza sicer pojma nima kaj je to kuhla, ampak vseeno.

_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

popolna neznanka.

_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Jaz sem ta teden prvič slišala za AP, vendar sem se v tem našla.


Glede starih staršev je pa tako, da je tašča čisto navdušena nad najino vzgojo. Tudi sama je takšna in vedno išče načine, da bi Davidu naredila življenje čimbolj zanimivo. V bistvu je ona bolj AP, kot midva. Saj se že pri ateku pozna, da je bil tako vzgajan.
No, moja mama pa je malo drugače. Red more bit. Če nekaj razmeče, more pospravit, če kaj vrže, more pobrat. Tudi meni se tako zdi prav, vendar pa je način, kako mu ona to reče in kako mu jaz, drugačen. Jaz mu predlagam, da bova pospravila skupaj, ona pa ga trenira, da more pospravit sam. In tudi kdaj svojim prijateljicam reče, da imamo pa mi trije prav poseben odnos in mislim, da ji to postaja vedno bolj všeč.

Moj ati pa je tud bolj za AP, kot trdo roko. Je že po naravi bolj umirjen človek. Pri njemu je pa tako, da se mu na obrazu vidi, kako nas ima vse neizmerno rad, vendar pa ne zna pokazat tega s kakšnim objemom. Kregani smo tudi bili kdaj, vendar to je tudi del vsega skupaj, a ne? Da ne bo kdo mislil, da me je kdo kdaj kaj razvajal...uh, kje pa.

Pri nas pa je tako, da sta dedek in babica mnogo bolj AP, kot midva z možem. Skratka, sinku bi ustregla v vsem, kar bi si zmislil, jaz pa sem velilko bolj za red in pravila, ki se jih je treba držati. Posledično jih dečko pač na veliko izkorišča in se tam obnaša čisto drugače, kot doma. Npr. doma je večinoma sam, le na koncu mu jaz pomagam, pri babici mu to še na misel ne pride. Še vedno ga hranijo, ko malega dojenčka.  Doma ga samo položim v posteljico, ga pobožam in mu zaželim lahko noč, pa sam zaspi. Pri babici zaspi samo na rokah. Skratka, ko so oni sami, se imajo v redu, doma pa je pač drugi red in sinko točno ve, kaj bo kje dosegel in se temu primerno vede. Dokler so oni srečni in mi to ne ruši domačega reda, je meni prav.

Pikica-1, rada bi samo povdarila, da AP ne pomeni razvajanja. Vzgoja je vedno prisotna, le da gre za pozitivno naravnanost. Sama ves, da je veliko nacinov kako otroku dopovedati in ga omejiti. AP pac tezi k temu, da pri vzgoji upostevamo custveno zrelost in karakter, vzgajamo pa z pozitivnimi naceli (brez tepenja, custvenega izsiljevanja).. Tisto tipicno razvajanje sploh NI Ap, ker otrok pogosto ne ve pri cem je, je zmeden ipd., poleg tega taksni starsi ne upostevajo stvari za katere je otrok sposoben.

Upam, da razumes kaj sem hotela povedati.


_____________________________

Gospa sem.

Tudi jaz do pred enega tedna nisem slišala za AP, mogoče mi nekje v kotičku možganov obstaja en zapis o povezanem starševstvu, ko pa prebiram ta forum, se marsikje najdem. Ne morem reči, da vseh osem točk vzamem za sveto, ampak v načelu se strinjam. In tudi moj partner. Mogoče ne obvelja vedno načelo, da se o vsem dogovarjamo. Večkrat pač jaz postavimo neke meje in se jih mora moj lump bolj ali ne držati. Pa če mu je všeč ali ne.
Moji straši so na podoben način vzgajali mene in tako se jim to ne zdi nič čudnega. Še celo malce preveč stroga se jim zdim. In potem oni popuščajo in so predvsem stari starši in ne vzgojitelji.
Še najbolj AP se mi zdi pa moja  stara mama, ki našega junaka pazi . Vedno se o vsaki stvari dogovarjata. Kam bosta šla, kaj bo delala, kaj bo oblekel, kaj bi jedel. Celo življenje je pazila otroke, ker ni hodila v službo in dolgoletna praksa ji je prinesla izkušnjo, da je z otroci najlažje sodelovati, ne pa jih zgolj omejevati. Ne me zdaj razumet, kot da mu vse pusti. Niti najmanj! Ima strogo postavljene meje in preko njih ne gre naš fant nikoli, ampak hec je v tem, da to niti ne poskuša. Skratka imama super AP mamo in sem popolnoma prepičana, da tega izraza še ni nikoli slišala in da te teorije sploh ne pozna, pa se v veliki meri drži teh načel. Toliko o tem, da je to modna muha

Tea, saj o tem sem pisala. Gre za stara nacela, ki so jih poznale ze tudi prejsnje generacije, zdaj so jih edino formulirali in zapisali. Mogoce zato vseskupaj izgleda kot modna muha, v resnici pa gre le za filozofijo starsevanja in pogled na vzgojo.





_____________________________

Gospa sem.

Kar se mene tiče, so stari starši za crklanje in razvajanje, vzgoja pa je domena staršev. Malčki pa itak vedno vedo kakšen red kje velja.