Hčerka (4,5 let) je začela hoditi k specialnemu pedagogu zaradi motenj pozornosti. MOtnja je zaenkrat blažje oblike, ampak je. Spec.pedagog. mi je omenila, da se da motnjo fino omiliti s pravilno prehrano. Naša absolutno poje preveč sladkorja (vsak dan dobi ali tablico čokolade ali kakšen bonbon in brez tega ne more) in zavedam se, da bo težko pri omejitvah. Omenila mi je tudi omega 3 in 6, vendar sem nekje zasledila, da če že, bolj pomaga b-kompleks kot pa omega 3 in 6. Zanimajo me vaše izkušnje, dragi starši, ki imate ali ste imeli otroka z motnjo pozornosti. Kaj je vašemu otroku najbolj pomagalo? Pa ne mislim s tem samo prehrane, ampak tudi vaje za pozornost. Morda tudi kakšna knjiga, ki vam je bila všeč?!
Hčerka je bila ekstremno nedonošena (28.teden, 780 g) in skoraj zagotovo je motnja pozornosti posledica prezgodnjega rojstva. Toda, če lahko starša karkoli storiva zanjo, to seveda z veseljem bova. Njena motnja se odraža zaenkrat predvsem v neposlušanju (ne v neubogljivosti) - to izgleda tako, da govorim njej, zdi se, da posluša, vendar na koncu ugotovim, da me sploh ni poslušala (enako so opazili tudi v vrtcu). Ves čas govori, tudi pri jedi in ker tega seveda ne dovolim, mi je že rekla, da pač ona ne more biti tiho. Je tudi zelo počasna za oblačenje, pri hranjenju pa sploh... če ji ne bi pri jedi pomagali, bi lahko jedla zajtrk tudi celo uro ali več. Tudi risati neče oz. če že riše v glavnem kraca, če pa se potrudi, pa je risbica lahko zelo lepa. V vrtcu se izogiba dejavnostim na način, da odtava v igralni kotiček, se zasanja ali enostavno reče, da je ne zanima. Govorno je pa res zelo močna in včasih se samo čudimo, kje pobira takšne izraze. Tudi zapomni si vsebino knjig tako, da ima človek občutek, da bere knjigo, ker točno ve, na kateri strani je kaj zapisano. Pa ji knjige več kot 5x ne preberem. Tudi če jo mora povedati s svojimi besedami, s tem nima težav. Tudi risanke gleda brez težav.
Tako da starši, vesela bom vsakršnega nasveta in se vam že vnaprej zahvaljujem za vaše odgovore.
LP