Ojla....
No,da vidimo,kok nas je takih....,,starih bodocih mamic,,...
Jaz sem stara 43...
In lepo prosim...brez kakrsnih koli zaljivk in obsojanj...
Vsak ima svoj zakaj.....

No, jaz sicer ne sodim v to skupino, pa vseeno par besed . Niti ne načrtujem, pa tudi po letih (še) nisem tam. Se pa načeloma počasi, počasi gibam v ta leta (38) in so mi takšne teme zanimive .

Poznam nekaj mamic, ki imajo pri teh/podobnih letih , se mi zdi čisto super to in dejansko menim da je to kdaj ima kdo naraščaj čisto individualna odločitev. Sicer verjamem da se lahko v okolici kdaj naleti tudi na kakšno neodobravanje, ampak who cares-tako pač je, vsak posameznik ima drugačno pot in življenje, tako da...

V glavnem upam da ti kmalu uspe, držim pesti .

Zmajćek,

tudi jaz pri 41 čakam na svoj prvi , ampak ne smemo obupati, čeprav včasih sem že čisto na tleh, pa se potem spet poberem, leta pa gredo...ampak nam je to očitno usojeno, da moramo dati take preizkušnje čez in upam, da nam je tudi usojeno, da čimprej zagledamo tisti tako zaželeni

Beja...
Tudi jaz verjamem da bo...MORA BIT!!!!
Moj nic se ne sekira,pravi da bova 3 imela....joooooj....
Drzim pesti...za vse nas...

Drage moje,
jaz sem prvič rodila pri 42-ih. Bila super nosečnost, nobenih problemov.Otročiček je super. Ja, in uživava z možem oba. So dih ta prava leta.

Da še jaz pristavim svoj piskerček...rodila letos januarja pri 41 in pol...sicer tretjega ampak srednji ima že 15 let iz prejšnje zveze...z novim partnerjem sva se kar namučila za zanositev...bila že za postopek ivf pa je uspelo...ni mi žal oz. Če lahko primerjam sedaj najbolj uživam...sem zrelejša,vem prioritete,finančno preskrbljena...držim pesti za vse bodoče mamice...go for it

Hvala Scalla za vzpodbudne besede, to je lepo prebrati, da človeku upanje in nov zagon.
Želim ti veliko lepih trenutkov v krogu družinice.

Tudi z moje strani...
Beja tud za te

Drugega sina rodila pri 42 brez posebnih težav, no nespanje me je kar izmučolo ampak zdaj po dveh letih smo v redu, imam bolj težave s starejšimi člani širše družine kot z otroki. Z možem se hecava, da bova dolgo mlada🙂 Okolica je novico sprejela pozitvno, razen tašče, ki je možu rekla, če bo imel otroke na stara leta...oba vnuka ima zelo rada in komaj čaka, da ju vidi. Nekateri so me spraševali, če sva ga načrtovala, odgovor je ja, seveda a vseeno naju je presenetilo, ker sva že mislila po dveh letih, da bo ostalo pri enem..

Perunika
Vlila si mi upanje...in bolj sem optimist...hvala...
Lahk sam poves ce si imela NS ali kake posebne preiskave?

Me veseli Opravila sem nuhalno in dvojni presejalni test, ki je precej izboljšal domnevno slab rezultat nuhalne, tako da sem amniocentezo izpustila. Tako sem se po pogovoru odločila, čeprav me je zdravnica hotela poslat direktno na ta pregled. Vse je bilo v redu, le tri tedne prezgodaj in malo prelahek 2,6 kg se je rodil moj drugi sonček. Res me je ginekologinja vsakič soravila v slabo voljo ali me strašila ampak brez potrebe. Sem bila pa toliko bolj zadovoljna s patronažno, v sedmih letih od prvega poroda se je tudi kaj spremenilo, predvsem mi je prav prišla njena opora in razumevanje v trenutkih, ko sem bila resnično izčrpana zaradi nočnega zbujanja.Že tako rabim malo več spanca kot kdo drug in tu najbolj čutiš leta.Več ali manj sem bila sama z dojenčkom, mož je delal cele dneve ( imava sp), le soseda mi je ob kakšnih nujnih zadevah priskočila na pomoč. Od enega leta spimo celo noč razen ob boleznih in kakšnem nov zobu slabše. Skratka smo preživeli in zdaj se imamo lepo. Rszen tega, da me skrbi za staro mamo kot sem napisala v posebni objavi. Le pogumno in zaupaj sama sebi svojim občutkom. Želim ti vse dobro in da čimprej objameš svoje novo detece.

Perunika HVALA !!!!!

Ojla, je še katera na tej temi. Prvega otroka sem rodila pri 42-ih, drugega pri 44-ih.