Danes,točno pred tremi leti,se mi je ravno ob tem času rušil svet pod nogami.Vse mi je odmevalo v ušesih,srce mi je bilo,kot da bi hotelo uiti iz prsnega koša.NE NE NE...SANJAM,sem kričala.Pa ne jaz,ne moj otrok...nemogoče,to se meni ne dogaja.Saj sem pridna,nikomur nisem nič storila..nikomur in nikoli..Nikoli kadila,pila...veselila sem se otročka,bil je zaželjen od obeh in vseh...Pa so nama ga angelčki odpeljali na drug svet.Zakaj????????To se sprašujem še sedaj in nažalost vem,da na to vprašanje nikoli ne bom dobila odgovora...Še sedaj mi v ušesih odmeva:gospa,otročku ne bije več srce..nimam vam kaj lepega povedati..
V porodnišnici so mi izročili sožalje in dali zraven še 14 dni bolniške.Kot da se lahko v tako kratkem času pobereš???
Tretirali so me,kot da imam splav,čeprav mi je moj fantek že pridno brcal in sem ga od 8 zjutraj,pa do 23 zvečer rojevala in se zraven borila z žalostjo in bolečino.Manjkal je 1 ušiv teden,da bi mi priznali 3 mesece porodniške...vse sem imela...kupljene bodije...teklo mi je mleko..
njega pa nikjer...nisem verjela,ko mi je neka gospa v sobi bodrila:še letos boš noseča,boš videla...ja ja s solzami v očeh sem si mislila..ti že veš,najbrž si to dala skozi:grrr:.....
pa je bilo res...Čez točno pol leta sem bila ponovno noseča,se vseh 9 mesecev borila s strahom,ampak potem sem 25.5.2003 povila najlepšo in najbolj zaželjeno punčko na tem svetu..katera ima čisto svojega angelčka nad oblaki.
Tako...to je moja največja nesreča na tem svetu.Delila sem jo z vami,ker mi bo lažje.Vsi mi pravijo,da če bi imela tistega fantka,pa Pike nebi imela....Imela bi fantka,ampak Pike pa ne dam!!
Sedaj bom šla k Buškotu(tako smo ga klicali ker je rastel v trebuščku)in mu bom prižgala svečko.
Pa še zahvalila bi se moji najboljši prijateljici,katera me je bodrila,me ima rada in ne pozabi nanj in mu prižiga svečke.


BUŠKO KJERKOLI ŽE SI:RADA TE IMAM!!!!!:rozica::rozica::rozica:
Vsem mamicam,ki to so ali še bodo želim da nikoli nihče nebi utrgal tiste cvetlice,ki cveti le za njih!

:rozica::angel::rozica:

Živjo Buča. Moj fantek bo točno čez en mesec star 3 leta. Razumem bolečino, ki jo občutiš, saj jokam, ko tole berem. To je nekaj najbolj groznega, kar se mamici lahko naredi.
Poljubčkaj Piko, malemu Bučkotu pa pošiljam eno lepo misel tja, v nebo. Vedno bo s teboj.

zelo si pogumna:rozica:

Zelo pogumna si:bravo: in naj tebe in Piko čuvajo:angel:

Lp:rozica:

Buča...že večer prej sem se spomnila na tvojega :angel:....
Tako živo se spominjam kako sva jokali od sreče ko si zanosila in kako sem spremljala rast trebuščka.
Bila sem v službi,ko si me v joku klicala "nimam ga več,umrl je,....
Ko sem prišla k tebi sva se samo objemali in jokali,nisem vedela kaj naj rečem,tako hudo je bilo.
Velikokrat grem na grobek,samo da ga pozdravim in povem,da ima najboljšo mamico na svetu in da je moja prijateljica.
:rozica:

:((:((:((
Enega :angel: za Buškota.
V. :rozica:

Te čisto razumem.Meni se je zgodilo podobno,samo da smo dva dni upali........toda na žalost imamo tudi mi svojega :angel:.Ravno pol leta je bilo v petek,odkar smo ga izgubili.Kar stisne me pri srcu,ko vidim mamice,ki smo imele tisti mesec rok poroda.Vem,da se grdo sliši-ne prenesem ne dojenčkov,ne njihovega joka,nič.....Upam,da me bo to tudi minilo.Hudo je,tudi jaz sem imela vse pripravljeno in še čaka.....Čeprav je bilo pripravljeno za Vida,upam da nam bo še vsaj enkrat razveselil jok otročka po našem stanovanju,ne jok žalosti.
en lp:morje:D.

Delim žalost s teboj,... :rozica::rozica::rozica:

Draga BUča! Žalostna sem s teboj:((:((

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

So bolečine in žalosti, ki so nepredstavljive, močnejše od človeka samega. Žal je ena takih ddoletela tebe. Sočustvujem s teboj, res si pogumna,:rozica::rozica::rozica::rozica::rozica: V vajin svet je vstopil in vaju blagoslovil drugi sonček. Uživajta ob njem, a bolečine za prvim se ne sramujta. Vse lepo vaši družinici,

cmokec

:angel::rozica:

:rozica::rozica::rozica:

Kako dobro vem, kaj si doživljala in kaj še doživljaš!:rozica:

Jaz sem pred 17-imi dnevi v šele 7. tednu izgubila svojega Bubija! Nisem še čutila njegovih gibov, njega samega! Sem pa vedela, da je ˝tam˝ notri, tako težko pričakovan! In potem kri! In potem, po enem tednu upanja, tisti grozni stavek:˝Tole ne kaže dobro! Pa še hematom se je naredil... Kar oblecite se in pridite v ordinacijo!... Boste morala iti na čiščenje!˝. Pa ne, no, ne jaz!!!!

In potem tiste ˝modre˝ misli:˝Saj si lahko vesela, da imaš vsaj Pikico! Če bi bil prvi, bi bilo bolj hudo!˝?!!!!!!.......... Kako? Kako bolj hudo? Ko sem se pa, vsakič, ko sem potem doma pogledala moj mali zakladek, začela jokati, ko sem se spomnila na malega Bubija in na to, da ga ni več.... In da bi bil čez dve leti prav tak sonček kot je zdaj moja mala Pika!!!

In kako lepo si povedala tisti stavek, da bi imela fantka, ampak punčke pa ne daš!!! In potem se malo ˝obzorja razjasnijo˝ in si začneš prigovarjat, da se vsaka stvar zgodi z nekim namenom...

˝Enkrat˝, ko bo prišel ˝naš˝ čas, bomo imele ob sebi vse svoje otroke, boš videla! In šele takrat bomo povsem srečne! Ko bo čas....
Do takrat pa bolj crkljajmo te, ki so z nami in nas neskončno potrebujejo ter v mislih ljubkujmo tiste, ki so v družbi angelčkov!:angel:

Draga ILY!
Nikoli ne bova pozabili najinih sončkov,jaz vedno pravim,da imam 2 otroka:enega na zemlji in enega na najmehkejšem oblačku na nebu.Sočustvujem s tabo in potočim par solzic tudi zate,da bo obema lažje.
Sigurno sta najini Piki sedaj nekaj,kar imava najrajši in kar nama je Bog poslal.
Tisti dan,ko so mi povedali,da moj Buško ne živi več,smo imeli lažjo prometno nesrečo,zato sem odšla k zdravniku.Nisem ne krvavela,niti se počutila slabo,le svojega sončka sem že 14 dni nosila mrtvega.Bog nam je poslal tistega moškega,da se nam je zaletel,drugače vprašanje,če bi tudi sama preživela.Res je bila sreča:zmeden:,v ogromni nesreči.
Prepričana sem,da bova drugič povili dva zdrava korenjaka,velja?
Lupčka zate in Pikico:rozica::rozica:

Veliko moči si imela in jo imaš.

:rozica: za tvojega :angel:

ko sem brala sem zraven:((tako me je pretreslo

naj ga čuvajo:angel::angel::angel: