Pol leta bo, odkar je Klara dobila sestrico, pa vendar jo še vedno ignorira. Zanima me izkušnje staršev, ali je to samo obdobje ali bo vedno tako hladna do nje.
Seveda se zavedam, da so otroci različni in da je pri treh letih težko razumeti kaj je to sestra. Pa vendar si nisem predstavljala, da bo starejša hči tako zeloooo hladna do sestrice. Dojenčica je zelo pridna in nam dopusti veliko ukvarjanja s starejšo. Starejša tudi ne nagaja, nasprotno, pomaga pri previjanju, če jo prosim da mi kaj prinese, to tudi stori, če je v sobi ko mlajša spi,lepo šepeta in ne kriči, če kjo kdo vpraša ali  ji vzamejo sestrico ona vedno reče: ne , ne damo jo!!...Moti me samo to, da z njo ne vzpostavi očesnega stika, jo nikoli ne poboža, ne stisne, ne da ljubčka..čez dan večkrat sploh ne ve, kje se dojenček nahaja. Sedaj ko ima  6 mesecev mlajša neprestano gleda za njo in se ji smeji, vriska in jo na njen način kliče..starejša pa jo čisto ignorira. Kot da nismo 4-je ampak še vedno trije.
Močno si želim, da bi pokazala vsaj malček več zanimanja za njo....
Poskusli smo od tega da jo sploh ne silimo v to, v počasno sodelovanje...pa nič ne pomaga

kakšnja izkušnja ali pa nasvet so dobrodošli

Moja dva sta sicer starostno bolj skupaj kot tvoji dve (21 mesecev razlike) in moj maksi je malega ignoriral vsaj eno leto. Popolnoma ignoriral, ne tako kot tvoja, ki pravi, da jo ne date, in ki jo pomaga previti. Bil je strahotno ljubosumen. Šele po enem letu se je situacija začela izboljševati in danes sta kot rit in hlače. Ko so bo mala začela bolj igrat in se odzivat, bo zagotovo tudi večja začela z njo komunicirati. Držim pesti.

Lp,

živa   

Jaz bi pa prav rada videla, da bi moj 3,5-letni sin kdaj ignoriral 10,5-mesečno sestrico. Ker se kar naprej spravlja nanjo, je ne pusti pri miru niti za 5 minut. Čeprav sva ga z možem pripravljala na njen prihod, je ljubosumen se mi zdi vsak dan bolj. Ga prosim, naj sodeluje pri previjanju itd., ni šans. Kar naprej jo grobo stiska, prijema za glavo, dviguje, ne vem več, kako ravnati. Potem kar naprej govorim samo "ne" ali jo odstranim stran od njega. Seveda bi rada, da bi se že kaj igrala, a pričakujem preveč?

Pri nas smo imeli sicer srečo, da je sin mlajšo sestrico zelo lepo sprejel. So pa prišla obdobja, ko je pokazal ljubosumje. Takrat sem si vzela čas, da sva se pogovorila in da sem mu razložila, da zaradi sestrice midva nimava njega nič manj rada. Da pa je tu zdaj še sestrica (se pravi še eden več, ki ga ima rad), ki ga ima tudi neznansko rada. Pri našem je palilo (do naslednjega napada seveda).
Pa seveda sem mu morala večkrat razložiti, da je sestrica še majhna in se zato z njo še ne more vsega igrat. Ji pa lahko kdaj kako zgodbico prebere (je "bral" ko je opisoval slikice), pa kako pesmico ji lahko zapoje.