Vsake toliko, običajno zjutraj in proti večeru, ima eno fazo ko kar udari po meni. Poskusili smo že s strogim glasom, ohlajanjem, ignoriranjem, pogovorom, celo z udarjanjem po roki (kar se mi ni zdelo OK, ampak bila sem že brez ideje) pa nič ne zaleže. Vsakič ko to stori, ji povem, da se to ne dela, da me boli in da tega ne dovolim, ampak do sedaj učinka ni bilo.
Prosim za vaše mnenje, kaj še lahko storim. Najboljša ideja se mi zdi to s strogim glasom,  pa pri nas ne dela.
Upam da je to samo faza tako kot je imela fazo, ko me je grizla in se je potem kar naenkrat nehalo.
Ne vem ali res ne znam uporabiti strogega glasa, čeprav delam v taki službi (
šola) kjer to vsakodnevno uporabljam in tam deluje.

Nisi edina. Naš Miha je zdajle v taki najbolj "dvoletniški" fazi, ko je ihtarjenje, ob tla metanje in svojeglavost na dnevnem redu.  Vključno s tem da občasno udari mene ali špelo ali pa vrže ob tla kar mu pride pod roke. Grozljivka ga je tudi previjat, ker tuli kot bi iz kože dajali, ali ko se oblačimo v vrtcu...
Tudi mi smo poskusili že vse možno, ampak se ga kaj dosti ne prime. Še najboljše se mi zdi, da ga čim bolj ignoriram, vztrajam pri svojem in se preveč ne razburim ob njegovi ipiki. Seveda mi pa tudi dvigne paro...
Ko tepe, ga primem za roko, mu držim in ne pustim da tepe. Potem je pa seveda še bolj jezen...  Mu razložim s strogim glasom.. Če je kaj ne, je pač ne. Tukaj včasih tudi popustim, če ocenim da mogoče ni potrebe da zapenjam za vsako figo. Ampak mi je pa včasih kar hudo, ker se  počutim kot hitler. 

Vsekakor upam, da mine čimprej, ker prav veliko se ga zaenkrat še ni prijelo. V vrtcu je pa menda priden..  Točno ve, da tam z dramo ne bo nič dosegel...

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Tudi pri nas imamo dveletnico, ki preizkuša, kako daleč lahko gre. Občasno ugrizne starejšo sestro, poskuša udarit, vleče mi očala z glave. Me tako razjezi, da se včasih zaderem nazaj, a se mučim ostati mirna in jo nesem na ohlajanje. Pa saj ji pustim, da takoj pride za mano, a se je počasi tudi naučila, da traparije ne ponavlja več tako vstrajno. Ji pa povem, da lahko pride za mano, če se bo nehala dret.

joooooj !!!!! Naš 21mesečnik me je glih kar tok ugriznu da se mi cela proteza pozna na roki !!!!!!!! Pa metanje igrač, tepenje, tuljenje, upor pri previjanju so tudi že aktualni in precej pogosti pojavi....Jst ga tudi nosim na ohlajanje, se z pogovarjam, če grize ga rahlo ugriznem nazaj, da bo vidu da boli, pa ne zaleže - ko se najezi on kr šausne! Groza..upam da res mine!

Pri nas je eno obdobje fejst tepla. Sem imela način, da sem jokala, ko me je udarila, pa me je pocartala, pobožala in dala lupčka. No, zdaj me vdari zato, da se potem lahko carta ... svašta. Jo tudi primem za roko, skregam in povem, da se to ne sme.. Držim za roke, dokler se ne umiri, ali pa nesen na ohlajanje. Vdari načeloma, če jo kaj razjezi, sama od sebe pa ne več. Jaz je ne udarim nazaj, ker potem ni logike, ona mene ne sme, jaz pa njo lahko.

Udarec je prav gotovo izraz jeze. Držanje za roke je v bistvu uveljavljanje volje z močjo (oz. s kaznijo). Ventil skozi katerega je sproščal jezo mu z držanjem zapreš in seveda jeza naraste. Prisiljen pa jo je POTLAČITI, ker nima drugega ventila. To pa ni ravno vzpodbudno še posebej v častu ko se otrok uči regulacije občutkov. Po moje je to podlaga za frustracije. Mislim da je bolje, da ga pustiš pri izražanju jeze in okoliščine prirediš tako, da sam ugotovi, da način ni primeren.


Ko je imel naš to fazo sem mu, ko je udaril, nastavil npr. členke moje pesti. Po nekaj poskusih je ugotovil, da ga to boli.

< Sporočilo je popravil tehnofil -- 18.3.2011 13:18:01 >

Ja to je tudi meni jasno, ker bi tudi meni še bolj odnselo, če bi me nekdo takole držal, ampak zanekrat še nsiem našla načina oz ga on še ni  za primernejše sproščanje jeze.
Ok teli členki.... mogoče bo zaleglo, čeprav dvomim...
Skratka vse super in fino. Ampak rabim(o) konkretne rešitve.



_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Če veš, da otrok nekaj dela, potem te s tem ne more presenetiti, še posebej če se odločiš da boš na to pozoren. Tako te njegov udarec ne more presenetiti, ker v bistvu nanj "čakaš". Seveda otroku prej povej, zakaj od sedaj naprej ne bo več tako mehko.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

haha, še ena v klubu pretepencev. Naš udari zaenkrat samo takrat, ko je kaj jezen-če ga ne dvignem, ko se njemu zapaše, ali ko se s fantom malo stisneva npr. Ponavadi ohlajanje zadostuje, da se pomiri (tako ve, da je naredil nekaj narobe), ampak naslednjič je spet ista stvar. Aja, pa metanje stvari po tleh. Se pa ne sekiram preveč-ga bo že minilo. Seveda mu vsakič povem, da se to ne sme početi itd. Varianta z jokom pa pri nas ne pali-če kdo joka, ga mulo samo čudno gleda

Je imela to obdobje, pa smo HB prebrodili to s tem načinom, da ko me je udarila, sem počepnila k njej, jo močno prijela za roko in ji s hudim glasom povedala, da se to ne dela, da mamico to boli in zahtevala, da se opraviči in mi da lupčka. Je trajalo kake 2 meseca in jo je potem minilo.

Tudi naš je imel obdobje ko je udaril, pa sem mu govorila, da mamico boli, pa ni palilo, pa sem se naredila, kot da sem zajokala, pa ni palilo. Zdaj ima pa ful manijo na Telebajske in ga večkrat vprašam, ali se Telebajski tepejo in  reče "ne". Od takrat ga takrat, kadar zamahne z roko, samo začudeno pogledam in me takoj poboža. Je pa res, da pri nas udarci niso bili na dnevnem redu, enkrat na par dni.

Ker sem že odprla to temo..... no moram povedat, da je to obdobje minilo in da se sedaj spravlja na očka. Mene skoraj da ne udari več.... zakaj me ne... ne vem... tako pač je. Se mi zdi, da je to podobno kot pri dojenčkovih krčih... imeli smo jih tri mesece, sprobali tisoč načinov in potem so po trej mesecih izginili... ne vem...ali jih je prerasla ali pa smo pogruntali pravi način.... in tako otroci rastejo in čas tko hitro beži.