Joj, koliko se je o tem že pisalo, pa vendar smo spet (še zmeraj) pri isti temi - zbujanje ponoči.

Ukinila sem flaško ponoči, jaz sem se umaknila in je nočna bujenja prevzel mož (sem noseča in se enostavno moram ponoči naspati - služba pa to..). Dudo še ima. Nabavili smo nočno lučko, vrata sobice so odprta (se mi je zdelo da ga je mogoče strah če so zaprta), zvečer pridno povečerja in spije 3 dcl flaško.

Problem je naslednji; Zvečer ob 20.30 zelo lepo zaspi, ni problemov. Jaz se vležem k njemu (MOGOČE JE TU NAPAKA?), se pocartava, spije flaško in ga čez par minut več ni. Potem vstanem in grem iz njegove sobice. Na tla smo dali jogi 160*200 (MOGOČE JE TU NAPAKA?), ker je že pri enem letu plezal čez ograjico posteljce in ker sva obupala in tako lahko eden prespi večina noči pri malemu (MOGOČE JE TU NAPAKA?). Spi cca 2-3 ure in potem prva budnica. Se vsede na posteljo in kliče. Ko je imel še flaško je hotel flaško, zdaj hoče mene ali moža. Če ne prideva, sam prilomasti v spalnico, kjer ne želi spati med nama, ampak z drenjem izsili da eden od naju (sedaj le mož) vstane in gre z njim v njegovo sobico (NAPAKA?). Ko so res slabe noči (kar jih je približno tretjina), potem se ne pomiri vsaj pol ure, tudi bruhal je že od ipike. Da preprečiva takšne nočne izpade, se mož takoj, ko se mali oglasi, vstane in gre k njemu v posteljo, se uleže k njemu in ponavadi v miru zaspita nazaj.(NAPAKA?)
Čez 2-3 ure nastopi druga budnica. Če mož ostane z njim (MOGOČE NAPAKA?), potem se mali le vsede, tuli in ko mu mož reče da naj se uleže nazaj in zaspi, se uleže, pocarta in zaspi. To je lahko tudi večkrat na noč. Zato je mož nehal vstajati in se vračati v spalnico. Ko je več težkih zaporednih neprespanih noči, potem prevzamem malega jaz za kakšno noč ali dve, da se mož naspi.
Noči npr. pred polno luno, ali sedaj ko je začel hoditi v vrtec so še posebej težavne, saj so ga začele tudi more tlačiti (Ok to razumem)

Poln kufer imam neprespanih, predretih noči. Zdaj pa mi prosim lepo povejte iz svojih izkušenj, ali sva se z možem odločila pravilno;
Ker tako enostavno več ne gre naprej in ker čez 4 mesece pričakujemo drugega člana, sva se odločila, da se mu uredi popolnoma nova sobica. Dobil bi naj novo pohištvo, novo posteljo (avto ipd. tako da mu bo všeč), prebarvali bi stene na belo (ne vem, morda ga je strah risbic na steni). Ker bi bila njegova postelja velika le 90x120, bova z možem prisiljena, da več ne spiva z njim. Dosledno bi ga nosila nazaj v njegovo posteljo in na stolu zraven njega počakala da sam zaspi. Potem bi se umaknila iz njegove sobe. In če bo to 20x na noč, bi to pač ponavljala tolikokrat.
V glavnem najin plan je, da ga prisiliva oz. naučiva, da ko se ponoči zbudi, da se sam uleže nazaj in sam zaspi.

Zdaj pa ne vem. Ali imava z možem prav, ali ne. Zmeraj sem zagovarjala, da če otrok zahteva bližino staršev, da naj jo ima. Ampak to je res too much, ker ni bilo ene same normalne noči od kar se je rodil.
Ko se z malim poskusim pogovarjati (pač po otroško, kolko se z 2 letnikom da), zakaj to počne ponoči, samo odgovarja: ati, mami, ati mami (ponavlja kako naju kliče ponoči). In ko mu rečem da je čas da bo spal celo noč, reče NE. In še to, ni mu važno kdo spi zraven njega, lahko je babica, dedi, stric, teta,..... Glavno da ni sam v postelji in da se **** na noč pocarta, vsede, preveri ali ni mogoče sam,.......

Prosim za vaša mnenja.

_____________________________

Pa imamo svoj sonček

Jaz bi na vajinem mestu nekaj dni spala ob njem skozi celo noč, da bi dobil občutek varnosti. Mogoče je problem v tem, da ve, da je sam in nikogar ni zraven in se enostavno ne počuti varnega. Tudi mi smo imeli en čas tako. Se je ponoči zbujal in šele ko sem en čas spala ob njem in je videl, da sem tam, ko se je zbudil, je spal. Tako da....pri nas je bila to rešitev. In tako se je potem tudi vse manj zbujal. Zdaj spita sama s sestrico, pa me recimo vedno upraša, če je zunaj zaklenjeno.(ne vem od kod in zakaj, ampak mu očitno to pomeni ogromno).

Naj ve, da sta ob njem in se bo manj zbujal.
Aja...pa še to. Dokler smo imeli dudo, se je pogosto zbujal. Ko smo jo ukinili, je bilo vse lažje.

pri nas je precej podobna situacija. Imamo 2 letnico, ki ne prespi cele noči. Midva sva se navadila, da se eden od naju uleže zraven nje in spimo dalje. Ponavadi, ko se prvič zbudi, jo samo nekdo uspava nazaj in gre v spalnico, ko se pa zbudi drugič, pa ostane pri njej in spi tam. Imela sva možnost to ali pa da 3-4x na noč hodiva k njej in potem nazaj v spalnico. Izbrala sva prvo varianto, kjer sva vsaj naspana. Tamala pa tudi

_____________________________

16.9.2010 se nama je spremenilo življenje... :)

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Moj skoraj triletnik tudi se ne prespi noci, ce bi delala crtice bi mogoce ze prisla do 27, vec pa ne.
No, zadnje case pa obcasno spi pri nama v najini posteli in tam pa ni panike, tam pa spi. Ga imam na sumu, de bo spal, ko mu bomo zamnenjali posteljo. Tu se pa se meniva kaksno velikot mu dava.

Oh ja spanje ja... naša dva do dveh let in pol nista znala sploh spat. Ker sta en drugega budila smo se že pri slabem letu razselili v dve sobi in sva z možem  spala ločeno eno leto in pol.
En z enim, drug z drugim, vsake tolk sva zamenjala.
Pri dveh letih in pol smo uredili njuno skupno sobo, prve prave postelje, lučke itd... sta kar dobro prenesla, vseeno je bilo treba dva- trikrat vstat pa dat za pit. Počasi se je umirilo, tako da sva šla samo enkrat ali max dvakrat k njima. Midva pa spet skupaj, juhuuuu
No, potem pa je tamal odkril da se da čist komot priskakljat k nama in eto zdej mali spi praktiš vsako noč pri nama. Zaspi v svoji postelji, spi do cca. 24h, 1h včasih več, včasih manj... potem pa z medvedkom v roki pride, se uleže med nama in spimo dalje. Sem se že navadila in me ne moti. K sreči vsaj tamala spi dobro v svoji postelji in razen če jo lulat ali pit se ne zbudi, to je pa recimo 1x ponoči.
Smo bili pa tudi že vsi 4 skupaj....
To je naša izkušnja, sej ti ne bo kaj dosti pomagalo. Jaz sem najprej brala vse žive nasvete o spanju otrok in probavala ne vem kaj, zdaj sem se pa vdala v usodo in raje uživam v njuni bližini, saj bo tako minilo potem mi bo pa žal. Vem pa da je težko kot si neprespan in utrujen...

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Moj pa sredi noci stoji v postelji, v roki ze ima svoj pouster in klice Mum Mum, ocitno je ponoci razpolozen za tuje jezike in ko pridem mi spleza v narocje in rece naj vzamem se njegov kouter.
Mah enkrat bo ze spal tudi moj, sem zihr.

Moj skoraj 2-letnik je začel v zadnjem mesecu spati skoraj celo noč, pred tem sem ga pač vsakič vzela iz njegove posteljice in je spal naprej v zakonski postelji. Se ne sekiram in obremenjujem s tem, očitno je to rabil. Pred kratkim je sam skenslal večerno in jutranjo flašo mleka, dudo ima pa še vedno, sicer samo za uspavanje ampak jo ima.

Bogi mali.

2 leti star otrok potrebuje bližino. Lahko sicer izpeljeta svoj plan a vse kar bo na prisilo se mu bo pustilo posledice.

Želi si bližino in je na silo puščen osamljen. Sicer bo sčasoma sprejel ta vzorec a ko bo odrasel in s partnerko lahko ne bo mogel vspostaviti bližine, ker bo naučen da je v stiski sam. Ker trenutno, za njega je biti sam stiska.

Pa zakaj misliš da je danes toliko mladih in odraslih, ki ne zmorejo vspostaviti bližine drugače kot samo telesno. Ker so bili ravno vzgojeni s tem načinom, da otroka se pusti da joka, da se ne teče k njemu, da se navadi biti sam,... ja in sedaj so tudi sami pri 30, 40, 50 letih, razen kadar imajo kakšno zraven za priležat.

Kaj naj napišem...mali bo imel v kratkem sedem let in je šele zadnjih deset dni začel spati (da gre v svojo sobo in ga do jutra ne slišimo),.Do leta in pol se je zbujal na cca 20 do 40 minut , meni se je kar mešalo. Dokler nisem se odločila , da pač tak je in da pri dvajsetih letih ne bo več rabil mame za spat . Ko sem se sprijaznila, je bilo boljše. Vem,da ti nisem pomagala, le da veš da nisi sama.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Pri nas ni spala skoraj do 3. leta.
Kmalu po drugem letu je postalo vse to za naju z možem že prava muka, zato sem se spet najedla zarečenega kruha (moj otrok pa nikoli ne bo spal v najini postelji ).
Začela je spati pri nama na sredini, kljub temu smo se še vedno zbujali ampak tudi takoj nazaj zaspali. Dva meseca pred tretjim letom je začela spati v svoji postelji (190_x_90), sedaj dva meseca pred 4. letom pa tudi v svoji sobi. Nekako od 3. leta spi dokaj lepo.
V bistvu ni nobenega recepta, kako otroka naučiti spati, ker mora enostavno prerasti to obdobje.
Vidva naredita tako, da si bosta čim bolj olajšala vstajanje oz. spanje.

< Sporočilo je popravil poli* -- 27.9.2012 20:50:01 >

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ah dej no, zdej si se lih navadila da ne spiš...

_____________________________

Špelca in Mihec 9.2.2009

Mi imamo nekako podobno kot avtorica. V svoji sobi pa ima el. varuško in na njej gori rdeča lučka. Pa mu povem, da tako ga slišim, da sem čisto blizu, če me potrebuje, da ima nekak večji občutek varnosti, čeprav me ni zraven. In če me kliče, res takoj pridem - vedno dobre volje, češ: ja kaj pa ti pokonci sredi noči?   Je res, da ima novo sobo, ampak največjo radost kot pohištvo mu je naredila nova posteljnina, na kateri so nogometaši in žoge, pač tisto kar ima rad in trije najljubši pliškoti. Jaz mu povem, da moram spat v svoji postelji, on pa ima svojo. Zvečer se mora vedno nekdo uležt zraven njega, da zaspi, kar mene v bistvu (še) ne moti, ponoči pa imamo probleme samo če se odkrije - takrat ga moram prit pokrit in malo stisnit, da se "zagreje". Drugače pa spi lepo že od začetka in zjutraj me tako lepo kliče: mamiii, js sm se zbuduuuu 

Nisem pa nikoli huda nanj, če se zbudi in me pokliče, pač se mu zdi, da mu manjka bližina ali občutek varnosti... Potem pa vedno pomirjen zaspi, ko ve, da res pridem in da sem v bližini in ga slišim. Stene pa ima skoraj prazne, eno čebelico majo in eno pikapolonico na steni, ti dve sta mu zelo ljubi in ga tudi nekako "pomirjata".

< Sporočilo je popravil Aninchy -- 28.9.2012 13:24:20 >

_____________________________

Martin (11.6.2010)
Rok (21.10.2012)

To sem tudi jaz govorila že, ko je bila Ronja še dojenček... pa sem bila že noseča takrat . Saj veš, nobena kontracepcija ni 100% .

Glede uspavanja pa ne bom pametna, moji pač pridejo, kadar rabijo, sem se že prvič v prodnišnici sprijaznila s tem, da bomo spali skupaj;).

< Sporočilo je popravil ronja -- 28.9.2012 13:42:05 >

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

pri Eliasovih dveh letih smo se preselili in je dobil svojo sobico. Z njim sem spala nekje tri tedne(da se navadi novega prostora), potem sem se zanasala na varusko. Ze ko sva spala skupaj, se je kdaj zbudil(odkrit in ga je zeblo, grde sanje ).
Zdaj ze spi sam v postelji z ograjico, brez elektronske varuske; ce je kdaj kaka panika, me poisce v spalnici. Se nikoli ni spal v spalnici, niti ni tega zahteval-ko me poisce, ga odnesem v posteljico in se vlezem z njim.

Se danes hodim spat z njim(ni mi tezko, sploh pa me bo se prehitro vrgel iz sobe ) in zaspi v 10ih minutah.
Aja, posteljo ima pa 120x200, ker se je ze kot nekajmesecni dojencek prebudil, ko mu je zmanjkalo prostora v kinderpetu (ko spi, ga je polna cela postelja-nenormalno se je vrtel, kar se pocasi umirja) in se je drl in cisto prebudil.

Dudo si ze lep cas poisce sam(ce jo sploh rabi; ima jo na razpolago), na nocni omarici ima vodo, ce ga zazeja(in pije ponoc ), nima nobene nocne lucke...

mogoce se to: do nekje 20ih mesecev je jedel oz. pil mleko se dvakrat na noc(tudi tega mu nisem odtegovala; sem pac imela pri postelji pripravljen prah in toplo vodo v termovki).

_____________________________

Elias je pridrvel k nam 11.05.2010 ob 11.07
11.05.2010 - 2070 g 45 cm
07.10.2011 - 9960 g 80 cm

Ja hudiča. Vsaj pet kiksev ki jih počneta z možem si že sama napisala. Lepo bosta morala skozi to. Spat je treba, ponoči se spi brez pardona brez crkljanja brez sedenja na stolu zraven in to je to. Logika je zelo preprosta. Ko prišara v posteljo ga neseš nazaj mu razložiš, da je treba ponoč spat in to je to, se odstraniš iz sobe. Če pa tega ne narediš imaš pa neprespane noči in ko bosta dva bo tole duplo, zdaj pa kakor hočeš. po prebranem sodeč točno veš, kaj je treba naredit, zato ne sprašuj in to naredi. Otroku ne bo nič, samo spat oziroma sam zaspat se bo navadil, kar pa za otroka ni nič slabega. Kar pomisli, kolikokrat na noč se ti zbudiš, se obrneš okoli in zaspiš nazaj, podobno je z otrokom, le da tvoj še ne zna zaspat nazaj, ampak nardi galamo. Sam se ne bo naučil, naučit ga moraš ti.

PS: Po prebrani psihiatrični oceni otroka od katerega zahtevaš spanje ponoči bi dodal to, da to kar sem napisal ne gre čez noč, treba je počasi ampak odločno.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 2.10.2012 12:28:48 >

Ja, to bo, za ziher. Važno je, da so vsi pokonci ponoči, imajo polno bližine, podnevi ima pa otrok skrokane neprespane starše, ki sta med sabo pozabila kaj je bližina, sta živčne razvaline, po možnosti pride za tem še ločitev in vse to je zelo dobro za otroka, saj je mel polno bližine ponoči.

< Sporočilo je popravil kalbo -- 2.10.2012 12:31:07 >

Pa ena je omenila more, pa pokrivanje. To seveda spada zraven. Pokrivat jih itak moja hodi dvakrat na noč, ko gre na WC, pa na WC se tud hodi, pa posteljo se tud preoblači, ko pride do nesreče, sam sej moraš biti toliko, da poznaš otroka in veš, kdaj je izsiljevanje in kdaj je zares. Eno je vstati ponoč, pa pomirit otroka ko ga tlači mora, drugo je pa streženje s pijačo, spanje zraven in podobno. Če se pa odločiš za skupno posteljo, pa tudi prav, sam avtorici teme takšnale ureditev nikakor ne paše, in izgublja živce, Ronja recimo jih pa ne in njim funkcionira.

Kalbo: podpis.....se popolnoma strinjam s tabo!

amii vam priporocam knjigo otrosko spanje -brez joka v spanje. nam je pomagala zato, ker ima notri veliko razlicnih nacinov uspavanja in obenem ne predvideva, kako naj bi druzine spale. torej ne samo vsak v svoji postelji, ampak pac kakor je vam najbolj prijeten nacin. moj prvi ni spal kot dojencek in do 2 let tudi bolj slabo. potem sem se odlocila, ppo vseh poskusih in napakah, da se temu res posvetiva. poleg knjige ti predlagam, da povprasas za nasvet ljudi, ki so imeli tezave z nespecim otrokom, pa so jih resili. ce ne drugega vidis, da nisi edini. torej, midva sva mu uredila sobo. zvecer je bil tudi navajen spat z nekom, zato sva se vztrajno pomikala k vratom. nekaj dni sem sedela na postelji in ne vec lezala. potem nekaj dni na tleh, potem nekaj dni pri vratih in nazdnje na hodniku pred sobo. tako sva ga postopoma navadila na to, da zaspi sam v sobi. potem je okrog 3h prisel sam k nama v posteljo, ampak to me ni motilo. poleg spremembe nacina uspavanja je najbolj pomagalo, da smo se nekaj esecev drzali natancnega ritma vecerov, dokler ni osvojil rutine. torej nekaj v smislu po vrtcu sprehod ali neka izicna aktivnost, risanke, vecerja, kopanje, spat. to smo dosledno ponavljali. kasneje, ko se je bolj navadil, sva kdaj spremenila vrstni red ali ostala kje dlje.

na koncu dodam, a se vedno manj spi in je recimo prvi nehal spat v vrtcu. dejansko potrebuje manj spanja v primerjavi. tako da je vas najbrz tudi nespec otrok in bo nekoliko dlje trajalo, da osvoji dobre vzorce. pa srecno!

Se načeloma najbolj strinjam s Kalbom.
2 leti sem zagovarjala 100% bližino otroka in staršev, ampak 1x mora biti dovolj. Saj ima bližine in topline čez dan na pretek.
Ponoči ga bomo začeli učiti spati!
Recimo danes ponoči je klical in ker se z možem nisva takoj odzvala, je odprl vrata sobice, se zadrl: MAMAMAAAAA SEM PIDI!!!!! in zaloputnil vrata nazaj. Našla sem ga ležečega v postelji popolnoma prebujenega. Še 1x je ponovil: Pidi mama in mi pokazal naj se uležem k njemu .
Po mojem je to ena grda razvada.

Bom si sposodila priporočeno knjigo, uredili bomo novo sobico (posteljnino ki mu je všeč je že dobil, pa ne pomaga) in počasno uvajanje.
Včeraj mi je vzgojiteljica v vrtcu rekla, da je vzoren pri spanju. Sam se uleže na ležalnik, sam (!!!!!!!) zaspi, flaške ne zahteva (!!!!!!) in spi 2 polni uri. Je eden redkih novincev, kjer ni problemov pri spanju . Meni doma ni nikoli popoldan spal sam več kot dobro uro.
In to mi je dalo vedeti, da gre pri mojem sinu za čisto grdo razvado oz. za neznanje kako zaspati sam nazaj.

Sem že 1x spraševala za mnenje glede flaške ponoči in popitega mleka. Sem se držala nasvetov in se nam je obrestovalo - popije normalno količino mleka in flaške ponoči več nimamo. Zdaj je na vrsti učenje spanja.



_____________________________

Pa imamo svoj sonček

Mogoče probaj še ukinit dudo? Pri nas je bil na koncu (okoli 2 leti je mela) to razlog, da se je zbujala ponoči, ker jo je zgubljala. Potem je pa parkelj odnesel dudo in se mi zdi, da je bilo boljše. Al pa se zmenita, da jo ima samo za se malo pocrkljat in jo potem odstraniš.

Naša je še zdej čisto nora, ko omeniš/vidi dudo... samo spanje je ful boljše BREZ. Oz. zdaj ko je znova v vrtcu spet slabše (samo ne teži, da naj spim pri njej, samo pokrit al pa mal potolažit jo moram), pa lulat hodit... samo to pri vas še najbrž ni?