Pozdravljeni. Zanima me vase mnenje. Hcerka, rojena septembra obiskuje 2. razred in se nekak ni dorasla soli. Ne veseli je branje, ne lezi ji matematika, pri sportu tudi ravno ne blesti.... Ooo ko pa se lahko igra ali gleda risanke, pa je prva v vrsti. Vsak popoldan delava naloge do vecera, vadiva matematiko (se zdaj racuna na prste, ceprav ji to zdaj ze skodi, ko je treba sestevati in odstevati neokrogle desetice: ampak nikakor da opusti to navado, ceprav ko jo prisilim brez prstov, lepse zracuna kot s prsti).in ker racuna na prste je tudi bolj pocasna. Pri slj ne pise dovolj bogatega besedila, zgodbice nimajo zanimive vsebine.... Seveda, ker z muko bere tistih 10 min ki jih more, ostale knjige pa jo sploh ne zanimajo.... Ko nekako pregurave in dohitive sosolce v necem (npr. V racunanju...), pride spet tezjs snov in spet stopicave nekje od zadaj.... Nikoli ni cist ok. Npr. Ko pise odg. Na vprasanje pri besedilnih nalogah mat si 10 krat prebere vprasanje, da sestavi odg. Napise eno besedo, zopet pozabi kako more nadaljevati..m zopet bere vprasanje itn. Dokler ne "sklempa" skupaj odgovora. Razen SPO in GUM ji lezita.... Ampak brez MAT in SLJ ne bo nikamor prisla. Aha. Pa niti tuji jeziki ji ne lezijo. Drugace je hcerka brihtna..... Se veliko pogovarjamo, ampak ko more napisati kaksno zgodbico na papir so povedi katastrofalne in nezanimive. Kaj mi predlagate? Obupana

Zivjo!
Moj odgovor bo morda mimo, ker imam mlajse otroke, ampak vseeno. Mogoce poskusita ucenje prenest na nekaj, kar ji je vsec. Namesto da sta noter za knjigami, pojdita ven in za ucenje izkoristita igro... poskusi se posvetovati tudi z uciteljicami, kako jo motivirati. Lahko naprimer hodita po gozdu in sestavita zgodbo o gozdnih zivalih... ne vem, poskusi biti iznajdljiva. Vem da je lazje rect kot naredit, ampak sta na dobri poti, da se ji bo ucenje cisto zamerilo... ce je brihtna, kot pravis, se jo gotovo da nekako animirat. Vprasaj tudi njo, kako bi se rada ucila in vadila.
Upam da sem kej pomagala :-)

Koncentracija pri risankah ni koncentracija, ampak pasivno sprejemanje ponujenih vsebin z ugasnjenimi možgani. Dogajanje na ekranu je hitro in otroka hipnotizira. Pač čepi in buli v ekran. Gibalni razvoj otroka je precej povezan z intelektualnim razvojem. Praviš, da je sicer deklica brihtna (hm, to je klasično zatiskanje oči - kaj to sploh pomeni, kako to definiraš ... ).

Sama sem mama bodočemu prvošolčku, ki samoiniciativno bere in računa. Obojega se je priučil iz lastnega zanimanja. 4 letnik kaže podobno zanimanje. Hoče sam priti do informacij.

Skratka, s tem, da z drugošolko celo popoldne sediš in ji vbijaš v glavo računanje do 100, ne bo prav veliko spodbude za naprej. Bolj kot s prsti si pomagaj s klasičnim računalom (na kroglice, do 100), ko lahko premikaš desetice :) Prste pa čimprej ukinite. Priporočam ti, da jo spodbujaš k štetju in računanju v vsakdanjih situacijah. Recimo za mizo, ko čaka, da se kosilo pohladi, naj šteje od X do Y. Pri tem naj sledi zaporedjem, npr. preskakuje na vsakem koraku po 2, 5, 10, 15 ... Naj šteje nazaj. Če bo osvojila določena znanja, jo za to nagradi (npr. dovoli, da si izbere igračo in sama pripravi točen znesek gotovine za plačilo),

Enako velja za branje. Naj izbere novo jed iz kuharske knjige in ti prebere recept, navodila. Potem jim skupaj sledita in jo pripravita. Izmislita si "nov" recept in naj sama zapiše navodila. Lahko se gresta igrico, da kuhata pravljico/ zgodbo. Vsaka naj zapiše eno poved in razvijajta čimbolj zanimivo zgodbo. Namesto risank raje poslušajte pravljice/ zgodbe s CDjev, sploh med vožnjo v avtu.

Igrajte se strateške igre, kjer mora otrok predvidevati in razmišljati o različnih izidih (recimo Catan Junior je fajn za tamale). Malo štejejo, malo razmišljajo, trgujejo ...

To, da otrok v 2. razredu računa na prste pa ja ni nič narobe.....moja je v 5. razredu, pa si še vedno pomaga s prsti.....pa saj si tudi odrasli (tisti, ki še kdaj kaj brez kalkulatorja zračunamo ) tudi miselno predstavljamo številke.....otrok pa si jih pač miselno predstavlja s prsti.....meni se to nikoli ni zdel problem, pa na srečo tudi hčerkinim učiteljicam ne, so bili normalne učiteljice izgleda.......pa drugače ji matematika nikoli ni delala problemov, kljub računanju na prste.....mimogrede povedano, meni nikoli ni bilo jasno na kakšen način si s prsti pomaga pri 5 in več mestnih številih, izračuna pa vedno vse pravilno in ne vem zakaj bi jo potem pri tem omejevala......

Kar se pa tiče besedilnih nalog v prvem in drugem razredu, sem enkrat vprašala učiteljico, če je v začetku 2. razreda normalno, da otroci dobijo naloge, ki zahtevajo 2 ali 3 račune in jih nihče ne reši, pa mi je dala odgovor, da oni iščejo pametne otroke na ta način.....nisem razumela takrat in sedaj tudi ne razumem.....so bile pa v 3. razredu na pram 2. razredu čisto simpl besedilne naloge......otroci so pa že tudi malo zrastli in jih razumeli......

Branje....to je pri moji hčeri bil vedno problem......ker nikoli ni rada brala......pa je potem brala na glas pač tisto, kar se je imela naučiti in hitro je začela gledati filme s podnapisi (to ji je pa bilo fajn)......pa ima vseeno fajn besedni zaklad......

Preveč se obremenjuješ.....važno je, da dete računa, kako računa ni važno, važno je, da pride do rezultata.....besedilne naloge pa bodo tudi prišle, ko bo enkrat skapirala "sistem", bo šlo.....