Moj sin 12 letnik, ima zadnje čase histericne izbruhe, krici na mlajsega bratca in sestrico, vse ga moti, odgovarja, misli da ima samo on vse prav.
Ne vem a je to puberteta, ali je pa res tako zivcen, ampak pri 12 letih.
Samo vpijem se, zdi se mi da bom glih znorela pojma nimam kaj naj še storim.
Sem poskusala z lepo besedo ne gre , s kaznijo tudi ne. 
Ne vem kaj čem, da neha tako histericno cvilt, tamal mu tudi ne ostaja dolžen in potem je med njima prava vojna in kricanje živ kaos, prosim za kakrsen koli nasvet samo da bi se stanje izboljsalo,ker sem cist na konc z živci, hvala.

< Sporočilo je popravil Eja RR -- 11.10.2007 15:19:44 >

Poznam to, ne vem pa, kaj bi ti svetovala. Moja sestrica je stara 11, kmalu bo 12 in že tudi začenja s podobnimi. Je mama rekla, da se včasih tako dere nad njo, da ne ve, kaj bi. Jaz na žalost ne živim doma, ker mene še dokaj upošteva, čeprav moram zadnje čase precej dvignit glas. Ko sva sami, se poskušam z njo pogovoriti. Mlo pomaga, nekaj časa, potem pa spet jovo na novo.
Upam, da ti bo kdo znal svetovati in čimprej umiriš razgrajača.


_____________________________

Vsak človek je zase svet- čuten, svetal in lep, kot zvezda na nebu!
~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Naši živahni deklici se je pridružil prvoaprilček :)

Tud moja sestrca,stara 12 let,je nenormalno tečka zadnje čase.Upam,da je puberteta.Danes zjutraj sm jo prosila,naj si počeše lase,preden sm jo peljala k zdravniku,pa je tako zamerila,da je vso pot hodila 200 m pred mano,pa sploh se ni želela pogovarjat.Vse mučijo iste težave,ja...

sej smo bili tudi mi v puberteti,ampak kok to mladino mece je ze res noro ,nisem starokopitna marsikaj mu pustim,glih zdej je cirkus po bajti jest pa za racunalnikom , malo zivce pocivam,                                  prav tamal da so drugje se bl zleht ,  ampak njim nobeden nic ne rece, kratko malo ne verjamem da je tko udarit tud ne smes nobene vzgojne ker prav bom pa v soli povedu.                                        kaj starsi imajo zdaj manj pravic kot otroci?              

pr nam tudi ukinitev racunalnika ,mobilca ne pomaga a pr vam pomaga?pa za kolk casa ukinete?   kolk casa pa traja puberteta v danasnjih cajtih , a si pripravim pomirjevalne tablete  za njem so se stirje jaoooo meni

Predpubertetna faza pač. Nasvet? Žal, ga nimam, mene to še čaka....  

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

Take it easy .

Pri tretjem bo že bolje

Saj je prav. Ti se kar skrij.
Imam tri.

_____________________________

Vsako noč nekdo misli name, preden zaspi:)

Zakaj rečete, puberteta, sprijazni se? Moj je tudi star 12 in je tudi težek, samo če bi pa čutila, da ne zmorem z njim, bi si pa poiskala kakšno pomoč. Matr, naučiti se mora osnovnega vedenja, ni opravičilo puberteta. IN veste kaj, moj 12-letnik ravno tako prizkuša meje, vendar naleti na posledice, če gre slučajno čez mejo. IN potem zna biti čisto vljuden in prijazen. Če izziva sestro, če se oba dereta, potem imata pač oba posledice in na koncu pogruntata, da je najboljše skup držat, ker sicer ni ok. Kakšne posledice pa ima tvoj? Koliko pa mu dovoliš? Čim začne biti nespoštljiv, moraš ustaviti stvar. To je to. Če pa ne moreš ustaviti, potem pa to pomeni edino to, da ti sama nisi dosledna. Se pravi moraš spremeniti sebe. Ne sme se ti smiliti otrok, ki je nesramen, saj se ti njemu tudi nič ne smiliš. Naučiti se moraš vztrajati na tem, da nekaj ne sme. Saj veš, otrok te je razumel, kaj bi ti rada, samo ni mu v interesu ubogati te, ustreči ti, biti nenesramen. IN ne, ni res, da kazen ne pomaga. POmaga, samo pride obdobje, ko je kazni, posledic več in obdobje, ko je posledic malo. IN kladar moraš dati 3x zaporedoma posledico, je tebi tako hudo, da na sredi obupaš in rečeš, saj ne pomaga. Napaka. Pomaga, samo otrok je trenutno zelo trmast. Ti moraš biti bolj. Pa otrok mora imeti tudi svoje zadolžitve, da zna ceniti tisto, kar so ugodnosti. IN ugodnosti ne sme imeti kar tako, brez obveznosti. To je osnova. Sicer postane nevljuden in tečen, pa poskuša odločno čez meje.
Povej mi konkreten primer, kaj naredi otrok, pa kaj ti posledično narediš nazaj, da ne deluje, pa ti povem, kaj bi jaz v konkretnem primeru naredila.

joj ,se cisto strinjam s tvojimi besedami,ker so resnicne,najbrz sem pogorela na celi crti,in tudi strinjam se da se skrivam za puberteto,.mas prav da je mulc nesramen.on ze dobi kazen,ampak se je niti ne drzi al pa samo najeda in potem jest popustim,in seveda zmaga on,konkreten primer pravis:evo mogoce ni najbolj originalen ,ampak vseeno,posljem ga v trgovino pa se mu ne da . zgovarja se ,da naj gre tamal,ker on ima trgovine ze cez glavo (kao)  pa  jaz potem zacnem svoj kricalni pohod ,in se kregam z njem,popustim ga napodim v sobo in to je to.in potem spet jovo na novo.sej mi moz pravi naj se ti mulc nic ne smili,kar reces tega se drzi,ampak jaz sem prevec popustljiva,potem mi pa se mulc rece da ima najbolj grozne starse,in to je to .tesko je biti dosleden ,ali pa tudi ne .povej mi oz svetuj kako naj vztrajam pri svojem in ne popustim.saj vem da s edaj filozofiram ampak vseeno hvala za odgovor                       lp suyani

Ojoj, luba duša, njaprej vedno sama pri sebi razmisli, kaj rečeš otroku. Če se odločiš, da mu boš rekla, naj gre v trgovino, potem moraš pri tem vztrajat. Če ti reče, da se mu ne da, reci da ne moreš pomagat, da se tebi tudi ne da kosila kuhat, ampak da življenje ni praznik, da moramo večkrat delat marsikaj, kar nas veseli, da so radostni trenutki v življenju mnogo bolj redki, kot delavni, pa da se naj kar prec privadi. Torej mu reci še enkrat, naj gre. Daj mu vrečko v roke in denar in stoj zraven njega zelo strogo toliko časa čisto brez besede, da mu bo popolnoma jasno, da resno misliš. Če se bo premaknil stran, če se bo delal, kot da mu ne govoriš nič, potem mu reci čisto mirno, ok, če ne greš ta hip, kar boš itak moral, boš moral poleg trgovine, še zložiti reči v pomivalca in tudi ven. In vztrajaj mirno. Razloži mu, da ignoriranja ne boš več trpela, da je tako vedenje, ko se umika skrajno nesramno in v primeru, da bo to še naredil, tisti dan ne bo smel na računalnik. V primeru, da se bojiš, da tega ne bi spoštoval, kar se v nekaterih družinah, kjer otroci ne spoštujejo staršev dogaja, mu enostavno odmontiraj ekran proč in ga odstrani. in ne popusti pri tistem, kar si obljubila. poleg tega, kakšna kazen pa je to, da gre v svojo sobo? tam mu je fajn. ta kazen je fajn posledica, če se npr. dva otroka spričkata brez veze in si sitnarita in težita in noben ne popusti, takrat lahko zahtevaš, da se umakneta. Ven pa lahko prideta takrat, ko oba en drugemu dovolita, da prideta ven, se pravi, takrat ko sta prepirčana, da sta v dobrih odnosih. Veš, za vzgojo ne smeš biti len. In kričanje od daleč in popuščanje je ena velika lenoba. Mnogo lažje je tisti hip popustiti, kot urediti reči do konca. Težko je včasih vztrajati pri kazni, ker deloma kaznuješ tudi sebe, pobere ti veliko energije, če se boriš z otrokom, ali bo zložil posodo v stroj ali ne, pa kako jo bo zložil, da bo res ok, vendar na dolgi rok zgubiš mnogo manj enegije, če si pridobiš zaupanje, spoštovanje, kot če se vsak dan boriš za osnovne reči. Zato ti pravim, vztrajati moraš priposledicah. Če rečš v trgovino, to pomeni v trgovino. Jaz npr. se zdaj lahko samo nasmejem in ga objamem, ko reče ne grem. Pomolim mu vrečko v roke in denar in me sicer kislo gleda, ampak gre pa vseeno. Ve, da ne bom popustila. To je bistvo, da ve, kaj naj pričakuje in koliko boš pustila.

Še to, če ti reče, da ima najbolj grozne starše, to pomeni, da te čustveno izsiljuje. Tebe, ki naj bi te imel najraje, izsiljuje. Zavestno ve, da se boš potem slabo počutila, ampak to bi on ravno rad, da bi se ti slabo počutila. Štekaš? In ti potem narediš po njegovo. Reci ok, res sem najslabša, se bom potrudila, da ne bom. Od danes naprej te ne bom več vzgajala v nekoga, ki uživa, ko me prizadane. Strašno si nesramen in vztrajala bom na tem, da ne boš več, zato boš ta hip pomil posodo, odnesel smeti.....še boljše, 2 dni brez računalnika. In glej da takrat še toliko bolj vztrajaš na rečenem. Ne pusti ga, da se tako obnaša. Zapomni si, ljubimo tiste, ki jih spoštujemo. Če te ne spoštuje dovolj, te tudi ljubil ne bo dovolj. Moški so še bolj taki, kot ženske. Ne cenijo razvajanja, zaničevati začno tiste, ki od njih ne zahtevajo reči. Moški se morajo dokazovat. Dokazujejo pa se ravno s tem, ko nekaj naredijo. In po naravi so bolj lenuščki, imajo bolj statično energijo, moraš jih vedno malo bolj potisnit, da se premaknejo. To v bistvu pričakujejo od tebe. Torej spoštuj njihovo naravo in jih porini naprej. le tako prilezejo res visoko, do lastnih pogonskih sredstev. In takrat so ti neskončno hvaležni.

hvala,ves ze toliko reci sem probala,da skoraj res ne vem katera je una taprava,bom probala tako kot si rekla pa bomo vidli,ni hudic da ne bo enkrat zaleglo.hvala za vzpobudo.grem veselo na delo se enkrat hvala,se mi zdi da je spet malo sonca pokukalo izza oblakov