Zelo sem žalostna, saj sem včeraj izvedela, da bodo dali starši uspavat našo mrcino, ker je revček že zelo bogi. Sicer še ni star (11 let), ampak je ogromen kuža in ima hude težave s kolki - zjutraj se komaj pobere, čez dan tudi, če dalj časa leži, zraven prav joka, tako ga boli, cele noči precvili, ker ga vse boli - je rekla veterinarka, da je to problem pri tako velikih psih zaradi velikosti in teže, da se jim te kosti zelo obrabijo. Pa križ ga očitno tudi zelo boli, saj komaj hodi  Pa smo že spraševali za protibolečinske injekcije, pa je rekla, da skoraj nima pomea, ker bi mu sicer malo omililo, ampak nimajo kakšnega hudega učinka, pa še dolgotrajne niso  Tako da je rekla, da bo kar svaka (mojega) prosila, da ga bo peljal en dan popoldan, ko ne bo več našega 4-letnika pri njih, da mu bomo samo rekli, da je Rot pač umrl Na, pa že spet Ampak vem, da je bolje tako - zanj in za nas, ko ga ne bomo več gledali, kako se revček muči.


_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

Zal mi je, res, je hudo ga tkole gledat, pa enako hudo se odlocit in ga uspavat. Sam da pa se boscek tolko muci pa po cele noci...sej sama ves, da ni druge resitve. Ko bo sok mimo pa hitro nabavit enega novega nadebudnega mladica, da zapolni praznino.

No, kužu bo bolje brez bolečin in težav ki jih ima sedaj. Je hudo, ker bo mogel umreti - ampak bolje, kokr pa da se muči.

_____________________________

Mamica zmeraj razume, kako ti je pri srčku, razume vse tisto, kar vesta samo ti in ona. Mamice ne pozabiš, nikoli v življenju. Taka je moja mami.

za njega je to bolje, to mu samo pomagate, da ga date lepo uspavat. zdaj si pa zamisli nas revčke k pa tudi, če nas tako boli in nam ni več pomoči nas drmajo do konca in nič injekcije , da bi lahko zapančkali . za živalce je saj ena dobra stran .  tko bo pa zdaj v pasjih nebesih čez travnike oblakov teku

_____________________________

Life is to short for the wrong decision

Žal mi je...

Ravno sem od veterinarja, ker smo morali dati uspavat našo kužico

moje sožalje, vem kako je to 

to je res boljše.....težko je  gledat ki trpi........  s tabo ker imamo doma 13 let staro maltežanko ki jobomo mogli dati vsak čas uspavat

vendar je tako bolje...da se kužek ne matra več......


_____________________________

Beauty Comes With Dark Thoughts

Ja, saj vem, da je to zanj najbolje. Včeraj mi je bilo prav težko, ko sem ga gledala reveža, kako komaj vstane in joka zraven. Res je prav bogi. Saj bo, samo da bo to enkrat za nami, pa se bomo že potolažili. 

_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

Groza, kako hude so te stvari, te popolnoma razumem, sem sama na poti k temu. Imam tudi 11let starega psa večje pasme in vidno peša, prav tako se težko pobere in težko hodi, sicer cvili ne, videti pa je da mi ni več lahko, tako da se psihično pripravljam, da bo kmalu prišel čas slovesa , mi je pa hudo za umret ko pomislim da bom brez njega, je bil moj zvesti spremljevalec vse teh 11let kamorkoli sem šla.

Drži se in verjamem, da mu boste pomagali s tem ko ga boste odrešili teh bolečin. Psu pa , ker so res pravi prijatelji.

Imeli smo eno pudlico, ki nama jo je z bratom podaril en družinski prijatelj, ker niso mogli skrbet za njo, ker je pač bil veliko odsoten. No ta pudlica je pri njih bila stalno sama na ulici, že ko je bila mladiček in je bila zato ful navajena ljudi in tudi zelo scartana in prijazna. Vedno je pa iskala pozornost, ker ji je zgleda to manjkalo. Nihče je ni vzgajal, mi smo dobili eno leto staro, pa ni nikoli potrebovala povodca za na sprehod, vedno ti je sledila pri nogi, avtom se je znala izogibat, ubogala je pa čist vse. Razumela je čist vse. Ker smo mi živeli v bloku, sta jo v bistvu pazila star ata in stara mama in na starega ata se je ful navezala.

Ko je šel stari ata v bolnico, je bila vedno žalstna in ga je čakala pri vratih. Potem se je enkrat zgodilo, da je šel stari ata v bolnico in smo vedeli, da ga ne bo nazaj. Psička je bila zelo žalostna, zdravstveno stanje se ji je zelo poslabšalo in z nikomer več ni hotela na sprehod - pa je prej šla z vsakim. Kot da bi jo bilo strah. Mogoče je čakala, da bi prišel ali pa je celo vedela. Ful se mi je smilila, ker je tako zbolela na mehurju, da je potem imela res neprijeten vonj in ker se je vedno bila navajena k vsakemu stiskat, so se je potem vsi izogibali. Zato jo je stara mama dala uspavat, ker tudi sama, pa še oslepela, ni mogla skrbet za njo. Staremu atu nismo povedali, je pa umrl kmalu za njo. Zelo jo pogrešam, oba... Še zdaj mi gre včasih kar na jok, pa čist po pravic povedan, pudlji nikoli niso bili moji priljubljeni psi (stari ata pa je pravzaprav v krvnem sorodstvu samo z mojim polbratom), ker imam raje večje pasme. In še vedno čakam in se mi zdi, da bo zalajala, s tistim laježem, ki ti da vedet, da te pozna in da je vesela, ko pozvonim na vratih... Pravzaprav je zdaj stara mama v domu - si ful želim it pogledat v hišo, ki zdaj sameva, ampak ne upam, ker se mi zdi, da je tam preveč spominov in bi mi verjetno šlo na jok....

Imeli smo še Zuma, škotskega ovčarja, ki je bil tudi super pes, ki me je varoval celo otroštvo in je imel zelo rad otroke. Ko sem enkrat zbolela in me je mama peljala v zdravstveni dom, je takrat na žalost umrl en fantek, ker se je zadušil v posteljici. Pes je prišel v zdravstveni dom in naju je panično iskal po stavbi, ker je ne vem, ali je čutil, da je nekaj narobe ali je mogoče mislil da z mano. Drugače je bil zelo vzgojen pes in to je bilo res čudno... Enkrat pa je čez kuhinjo vdrl v vrtec, hotel je do mene, kuharice so imela tam surovo meso, ki se ga pes ni niti dotaknil. Hotel je samo prit do mene. Ne vem, kaj je bilo takrat - ampak definitivno - tole o Lassie, ne vem če ni kaj resničnega Sploh ker je sosedov škotski ovčas rešil svojemu gospodarju življenje, bil je zaprt v ograji in je panično lajal, ko pa so ga izpustili je tekel do gospodarja, ki ga je zgleda v snegu zadela kap in so ga potem rešili.

Tako da, naj se imejo lepo med angelčki, ti naši junaki...

Joj, Poka, kako si tole lepo napisala 

Meni se še vedno srce trga, ker je bila naša "belouška" član naše družine in tako zelo pogrešam njeno prisotnost Sicer res hudo boli, ampak sem vesela, da sem bila včeraj ob njenem odhodu do zadnjega trenutka z njo. Tako mirno je zaspala v mojem naročju, po dolgem času je ni več bolelo in ni več trpela...

No tako, pa je za nami - mislim vsaj. Mami mi je rekla, da ga bo svak peljal danes po 17.00 uri  Tako da zdaj mislim, da je že med  Rot, imej se lepo med drugimi  . Upam, da si užival z nami ravno tako, kot smo mi s tabo. 

_____________________________

V meni živi vitka ženska, ki bi rada prišla na površje. Običajno to kozo lahko utišam samo s piškoti.

Honey in Špelina, iskreno sožalje      http://www.youtube.com/watch?v=ZcQvYh_3Atw


_____________________________

EX JERY

Ženska, ki je pretrpela izgubo otroka, se ničesar več ne boji. (židovski pregovor)

http://www.freewebs.com/trini-horjulska/