Pozdravljene! Ponovno prosim za pomoč in se hkrati zahvaljujem za vse nasvete in mnenja, ko sem kar nekaj časa nazaj pisala o problemu s taščo... Zdaj oziroma že kar skozi imam pa problem z možem. Dela samo nočne in to bi še bilo ok, če bi potem dopoldan, ko se naspi, kaj postoril po hiši. Imava hčerko, staro 3 leta, ki je ni čuval še nikoli, vedno stara starša (moja dva). In potem raje gre, doma nič kaj ne pomaga, te ko mu pač je, drugače pa ne more, da bi komurkoli rekel ne, hodi na piknike, drugod pomagati, športne aktivnosti (s prijatelji, ki vedno na koncu pire dvigujejo) itd. Skratka, doma je zelooo malo, pa še tisto kar je, čez vikend recimo, ali čez dan spi, ponoči tako dobro več ne (bioritem) in tako ponoči pije (alkohol seveda) in je. Glede alkohola se je vsaj končalo, da se ne napije več "koma", kamorkoli gremo, kar je bilo do kakšnega leta nazaj. Potem pa nisem več mogla, ker je vedno, ko se ga je fejst napil, meni grozil in me žalil. Problem je pa sedaj ta, da mene strašno jezi želodec, posledično sem zelo, zelo dovzetna za vse in sem bila zaradi tega že prej v bolnišnici, nazadnje lani, sedaj pa, ko se kaj razjezim, bruham potem čez kak dan, tako mi nekako odzadi pride... Povejte, kaj naj storim? Samo v vednost naj povem, da živimo pri najinih starših, svoje stanovanje, vse drugače ok, le preprosto nič ga ni doma skoraj...tako zelo sva se odtujila v teh nekaj letih, skupaj sva že 11 let, poročena 6 let... Sem že velikokrat razmišljala, da bi preprosto šla oziroma bi on šel...ali naj ga primem dobro? samo se mi zdi, da nič več ne bo pomagalo, tak samosvoj je ratal, čisto drugačen od fanta, v katerega sem se zaljubila. Sama delam vse, likam, čistim...vse no. On pa, ko je doma, samo poseda po kavču, če kaj rečem, reče, da je utrujen in se dela da spi, redko da gre z nasmehom mi kaj pomagati, ker to je pač moje delo in se njemu ne da. Če ga pa kateri dan "prime" in kaj postori (predvsem zunaj-košnja ipd.), pa potem še 14 dni govori, da saj je to pa to naredil... Mi je ta teden spet počlo, ko sem po celodnevnem sobotnem izostanku-njega seveda-od doma, bruhala in se slabo počutila. Sem mu rekla, da je konec, da se naj zjasni in da naj bo več doma! Med tednom trenira otroke, sicer dobi plačano, ampak vedno več je od doma, tekme potem čez vikend, zdaj so piknik imeli, ampak to ni bilo dovolj, je še na neke veselice skrenil zvečer potem... zraven tega pa nobeno, ampak res nobeno nedeljo ne gremo nikamor, lahko le popoldan, dopoldan ima on svoj šport... je rekel, da ne misli pustiti nekaj, kar ima rad in da saj je veliko doma... brezveze, sploh nevem več kaj naj. Rada bi kaj rešila, če se še sploh rešiti da... pa iščem malo vzpodbudne besede, me je strah, če greva narazen, kako bo mala sprejela to, da bo morala za nekaj ur k njemu. Sicer ga ima rada, to ne rečem, a brez mene ne bo šla... uhhh, težko...
Ima katera podoben problem?

Če mene vprašaš, ima on pri tebi hotel, pri katerem na koncu ni potrebno plačati računa.
Pride spat, ima oprano in zlikano, kuhano. Ko mu pa vse preseda oz, ko sta vidve doma, pa gre lepo po svoje. Oprosti, a tu jaz ne vidim prihodnosti. Če boš vztrajala v tem položaju, boš samo še bolj zbolela, tvoja hči pa rabi zdravo mamo. Praviš, da trenira druge otroke? A njegov lastni se mu pa gabi? Pri nas doma jaz včasih gledam, kako se partner in obe hčerki "valjajo" po kavču in se zgečkajo in nagajajo. In jih je veselje poslušati in gledati, pa bi kdo rekel, da ne delajo nič pametnega

ALi sploh kaj prispeva k drožinskemu proračunu ali je tudi to na tvojih plečih?

Ja, a on vztraja, da to rad dela... vedno nek izgovor. Pove, da gre, nikoli kdaj pride, ni mu žal za nič. Ne rečem, včasih mi pomaga, ampak to ob njegovih dobrih dnevih... glede denarja ni bil nikoli problem, imava ga skupaj, a zadnje čase kar nekaj brezveze zapravlja, si kupuje neke čudežne tablete za hujšanje (ki bi jih naj jedel, ko bo ležal), pripomočke za treninge itd...kar nenadzorovano...kot bi mu nekaj piknalo v glavi

Tole je čudno Ni pogovora, ni pomoči, ni sodelovanja... ni odnosa

_____________________________

Mama štirih deklic in 5ra

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Podpis pod ankico.
Tvoje telo ti pravi, da nekaj spremeni. Muči te zdravje, kadar se jeziš, kar je normalno, prej ali slej do tega pride. Torej nehaj! Nehaj pospravljat za njim. Nehaj mu strešt! POtem se vprašaj, ali ga imaš še dovolj rada, da si želiš bit z njim. In če je odgovor ja, potem mu daj ultimat - ali gresta na terapijo skupaj ali začneta čisto drugače ali pa gresta narazen, kar je odgovor tudi v primeru, da ga nimaš več dovolj rada.
Če bi bila na tvojem mestu, bi se sicer verjetno lotila zadeve drugače, vendar ne vem, koliko se še pogovarjata, zato zna bit ta pot malo težja, samo pač meni bližja. Sama bi hotela vedet, zakaj beži od nas (oz. v tvojem primeru od vaju)? Ali se ne počuti doma tukaj? Ali nima pravice odločat o ničemer? Ali te nima več dovolj rad? Ali si ni želel otroka? Ali ni bilo nikoli nič dovolj dobro, kar je naredil? Pač vse, kar bi lahko vplivalo.

MOgoče ga lovi tudi kriza srednjih let (vendar to ne pomeni, da moraš pa ti to lepo tiho prenašat in čakat, da bo boljše, če bo boljše...)

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Punce, hvala za odgovore in nasvete... stvar je v tem, da se to dogaja že dlje časa. Ko mu je kaj za postorit, mu je, drugače pa ga ne premakneš!! Pa ne govorim o tem, da ga nonstop gnjavim, kje pa... vedno je odgovor: kaj mora takoj biti ali kaj, bo že počakalo nekaj dni... sem malo premislila in vse, preprosto ne zna problemov preskočiti, reševati ali kaj podobnega. Za pijančevanje pred leti je bila kriva očetova smrt, zdaj da nič ne pomaga, je krivo, da dela nočne...vedno nekaj "krivo". Sva se prejšnji teden pogovorila in sem mu postavila ultimat, tak lepo na mirno... pa je bila prva reakcija, da pač greva narazen, potem čez nekaj časa pa da ima pač takšno službo in da te svoje treninge ne misli spuščati ven... no, po tistem (kakšnih 14 dni nazaj) je bil pravi zlatek. Potem minil teden službe in ko pride v nedeljo popoldan domov (ja, spet je moral iti nekam dopoldan na fuzbal) ****ne čevlje po celi predsobi in gre hčerka pospravljati za njim!! No, toliko o tem... pa reče, da naj ne bo tak picikajzlasta kot mama. Meni zavrelo, sem mu rekla, da vsaj na stran bi jih lahko dal (ker to nonstop dela), potem mi je nastavil umazana oblačila za poln koš...da le kje ne bi popoldan počivala. In sem se spet bunila...nevem več kaj naj naredim. Sem mu lepo mirno povedla in ga vse vprašala, pa je rekel, da on ne misli ničesar izpustiti, da naju nima tako zelo rad, zraven tega pa cel popoldan in ponoči (ko itak ni spal) pil alkohol. Ven sploh cel vikend ni prišel, v soboto mi ni želel pomagati vodo napeljati v bazenček za malo, sem jo sama potem nosila...sem že naveličana vsega...danes zjutraj pa po molku napiše sporočilo, da on gre na morje sam, jaz pa naj grem kam mi paše in kdaj mi paše (za morje sva se prejšnji teden še dogovorjala samo o destinaciji, ostalo vse planirano)...
Preprosto NE zmorem več teh njegovih "rukerjev", ker nimam več moči...
Hvala res za vse in lepo pozdrav

Vidva že živita ločeno, s to razliko, da ima on zagotovljen (brezplačen) gospodinjski servis.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

potem pa mu ti povej, da imaš sebe in hčero zeloooooooo rada, najprej pa sebe( najbolj od vseh) in naj se odseli iz "hotela", ter da tudi tebe ne zanima kako bo on.....

Draga Barbi5 saj je sam rekel, da tako vaju pa spet nima rad. Milim da to nekaj pove. Reši svoje zdravje, ker otroku bolna mami ne bo mogla veliko pomagati. Mislim pa da ti že nekaj časa nekako veš kaj bi morala narediti

fikus dobiš v vsaki cvetličarni zelo poceni...pa tu in tam ga zaliješ, pa te ne jezi....pa ne zavzema kavča ampak samo kakšen neuporaben kot v bajti....

On čaka, da boš imela ti poln kufer, ker njemu se ne da s tem zafrkavat, ločitev je velik korak in njemu nič tak strašnega ne manjka. Razen sreče verjetno, samo samo zaradi sreče ljudje ne delajo takih velikih odločitev. Mora bit človek nesrečen, da se odloči. TI pa to si. Če on ni pripravljen na nobene kompromise, na nič, če se po tem, ko se mirno pogovarjata, odloči, da bosta šla pa ločeno na dopust... potem ne vem več, kaj bi... Reši, kar se rešit da - sebe in hčerko, enkrat je treba zapustit potapljajočo se ladjo... Saj zdaj to ni več tak bavbav, otroci ločenih staršev niso več stigmatizirani, itd... Mislim, jasno, da ni fajn in jasno, da je boljše, če so starši skup in se majo radi. Ampak če to ni opcija, če imaš lahko samo očija, za katerim pospravljaš in nesrečno zgarano in bolano mamo... je pa vseeno boljše imet srečno ločene starše. Jaz sem vesela, da sta se mojadva ločila (sicer sem bila že "velika", ko sta se, pa vseeno, smo še živeli prej skup). Zdaj smo vsi srečnejši. pa ni bil noben fikus, samo nekompatibilna sta si bila totalno- no, sta si še, samo zdaj to nima več veze:D.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

Naj povem kako se kaj vse razpleta... po tistem se je želel pogovoriti, je kar sam začel. In sem hladnokrvno poslušala in na koncu le rekla, da mislim resno kot nevem kaj, da mu dam ultimat-ali bo bolj doma z nama in mi kaj pomagal ali pa greva narazen. Mislim, da je videl, da se ne zafrkavam več, ker je ratal čisto ok. Popoldan preživimo skupaj, razen nedelje še ima čisto svoje dopoldan... ampak meni se ne da več s tem ukvarjati, se mi zdi, da mi prav paše, da ga ni, bemtiš. In potem še tole: gnjavi s cartanjem, seksom, kot da ni nič nikoli bilo narobe. Sedaj je prišel še ven z idejo, da bi skupaj s starši (in to seveda tudi z njegovo mamico) kupili prikolico in si jo uredili na morju!! Skoraj sem znorela (to je bilo ta teden)!! To pa zato, ker toliko poznam taščo, da se ne bi ganila od tam in spet bila gospodovalna, vzela otroka in ju ne bi videli cel dan! To je dopust? Sva se kregala, sem rekla, da naj kar sam te kupi, če mu paše... njegov odgovor: ja, saj jo poznam, a bi že red naredil!? Ja, kot vedno do sedaj, ko je on "red" naredil. Zdi se mi, da rata čisto mehek, ko jo vidi - mamo namreč - in ji nič ne reče, sama ne smem nič rečt... skratka, sem mu vrgla naprej, da če se ločiva, bi tako njegova mati zahtevala skrbništvo nad mojo hčerko! Pa je rekel, da bi on to že uredil (in ni rekel, da to pač že ne, to vse pove o njej, mene pač ne mara preveč, on pa ji ratuje vedno bolj podoben). in zadnje dni se moram spet razjeziti, da mi kaj pomaga popoldan, no vsaj malo je z otrokom vmes, ampak naenkrat si zmisli in reče, da od mene tak nima nič, da če greva malo stran, da se on "porihta" (veste kaj mislim...). Zadnjič sem hvalabogu prišla sama v sobo, je gledal porniče in si ga drkal. Nič nisem rekla, ker se mi je totalno zagabil, on pa meni-kaj gledaš, idi raje spat, jaz imam svoje potrebe!

Nevem... včasih je zlat, včasih pa ga prime nekaj in ni več on. Kot bi imela dva moža. Vam povem, da mi sploh ni za na dopust iti nikamor... nekaj dni bo tak rabo, da bo prišel v ritem, ko dela samo nočne in bo ponoči zanj žurka (pijača in jedača)... zmedena sem

čisto kratek odgovor .... nikoli ne bo bolje.

Škoda zapravljati čas in življenje za to....planiraj naprej ša samo za vaju z hčero in hitro to vse skupaj realiziraj.....

Vso srečo

Jaz pa mislim, da ni problem samo v njemu......da je velik faktor tudi avtorica teme.......in da ločitev ni rešitev......in da avtorica teme ločitve tudi ne bo sprejela.....ker rabi partnerja, kjer je ona lahko žrtev in dela vse, da ostane žrtev.......

pa kaj, če čevlje ne pospravi v ravno črto, tako kot si je ona zamislila......pa kaj, če bazena ne napolni točno tisto sekundo, ko ona to želi.....njegovi možgani mogoče ne delujejo tako kot njeni in njemu čevelj v ravni vrsti ne pomeni toliko kot njej......

če bi meni nekdo sral po glavi (recimo tašča ), da moram čevlje pospraviti na tak način kot to dela ona, da moram likati tako, kot lika ona, da moram v bazen nositi vodo z vedri in ne s šlaufom, bi tudi iskala čim manj stikov z njo.....tako kot partner avtorice teme išče čim manj stikov z avtorico teme in beži v fuzbal, službo in kafiče.......

Ženske - matere znamo včasih biti tudi grde.....mislimo, da vse me delamo prav in da je partner zgolj naš asistent, ki izpolnjuje naše ukaze in želje.....pa ni, on je naš partner.....

p.s.: In normalno, da bo drkal, če že nekaj mesecev ni seksal.....človek ima mogoče tudi svoje potrebe in tvoje potrebe niso tudi njegove potrebe........

A to maš ti moža partnerja, al maš nekoga, ki bi moral skakat točno tako kot bi ti in po možnosti tvoja dva žvižgali. V vsej tej tvoji kracariji ne vidim nikjer, da pogrešaš NJEGA, pogrešaš asistenta in tukaj je osnovna težava. Vidva sta skupaj zato, ker to zgleda prav in ne zato, ker bi bla vidva eno, naštepala sta dva otroka v zakon brez ljubezni in zdaj vsi skupaj nosite posledice. Sej veš uno, da se nađemo na pola puta...

Mogoče bi pa tud ti lohk drkala, bi ti kaka traparija in čevlji v ravni vrsti šli iz glave. Pa da se razumemo, ni prav, da beži od odgovornosti, doma, tebe, hčerke, samo ni pa nujno, da nimaš ti nič s tem, oziroma, da ni del krivde tudi na tebi.

Barbi, vsak človek rabi tudi malo časa čisto zase. Hvalabogu, da ga ima in si ga vzame, navadno imamo problem, da si ga nekak ne znamo vzet...


Ti si se ohladila do njega. To, koliko ga imaš še rada, moraš sama ugotovit, tega ti žal nihče ne more povedat. Nekaj pa te še drži k njemu, kar je lahko zelo dobro:).

To, da on gleda porniče, če vidva ne spita kaj dosti skup, se mi ne zdi nekaj strašno čudnega... Dejansko je seks tudi biološka potreba. Nama se je obema mešalo, ko pol leta nisva smela nič (no, jaz nisem smela nič, on bi lahko karkoli, samo ne z mano:D). Res mi pa še nikoli ni rekel, da naj otroke stran odpeljem, da bo masturbiral . Samo je precej drugače, ker se mi ne gravža.

Se pa strinjam z lili in kalbom, da ne bo vedno vsega "ubogal" in da je to prav. Jaz sem pri mami zasovražila, da je moralo vse bit narejeno čisto po njeno in samo tako in navadno še takrat, ko je ona rekla. Sovražila sem ta sistem in sem se zaklela, da ne bom nikoli taka. In zato mi je vseeno, če on obeša perilo tako, da se povsod vidijo odtisi kljukic, kar mi vsakič, kadar prideta na obisk, prijazno povesta obe babici (njegova in moja mama ). Zadnjič enkrat sem imela poln kufer tega in sem jima povedala, zakaj - da je to perilo obesil on in da ga lahko obeša, kakor mu paše, ker mi je všeč, da tudi on dela v gospodinjstuv, kdaj in kako, pa je njegova stvar. Da vem, da se vidijo odtisi, ampak da me čisto nič ne motijo, on jih pa še opazi ne. Obe sta odgovorili isto (nista bili skup): da drugi pa opazijo (odtise kljukic). Obema sem odgovorila isto: da mi je za druge veliko bolj vseeno kot zanj:). Zdaj še nista komentirali, me prav zanima, če bo trajalo:D. Imata obe isti sistem (kot očitno večina mam:D).

Če hočeš, da kdo kaj naredi, potem mora vedet, da to zmore (torej da bo dovolj ok po tvojih standardih, ne da bo vedno nekaj narobe) in da to vidiš/ceniš/ti nekaj pomeni. Midva sva imela zelo različne standarde - jaz sem svojo sobo pucala vsak teden totalno - posesala, pobrisala prah itd... plus morala doma likat za vsemi člani in pomivat posodo in posesat, pa še kaj sprotnega. Meni je bil totalen luksus, ko sva šla na svoje, ker je bilo fuuuul manj dela. On doma ni delal nič, še sobo mu je mami pospravljala , majce zlagala v omare, vse... In enostavno ni videl in tudi ni vedel, da če ne pucaš, rata svinjsko. Vem, sliši se trapasto, vsi to vemo - ja, vemo tako racionalno, samo da se zavedaš, kako hitro rata kako svinjsko, je pa drugo:D. Ko nisem smela nič, ko sem imela odstop posteljice, mi je bilo sicer muka živet v takem, vendar je takrat on ugotovil, da se samo res ne naredi in da je ful hitro še ful več dela. Meni pa je bilo vse ok, kakorkoli je kaj naredil, ker mi je bilo glavno, da obdržim svojega otroka in vse ostalo ni imelo veliko teže. Svakinja je bila čisto zgrožena (vljudno ni hotela pokazat, vendar ji ni uspelo:D), ko je videla kamenčke peska v stanovanju v dnevni sobi. J* ga, kaj naj?...
Poleg tega sem nehala toliko komplicirat še sama - ker ponekod delaš nekaj, ker so te tako naučili in potem ko te partner vpraša, zakaj za vraga zaj vse to počneš in ne znaš čisto dobro razložit... probaš drugače, je hitreje, mogoče ne čisto isto, ampak dela... in si rečeš: pa zakaj bi življenje za to zapravljala?

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

S kom pa ti nimaš problemov

Mogoče pa malo napišeš, kako se ti obnašaš do njih...

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.