Ker se ne bi rada izpostavila in bila morda jabolko spora, pišem anonimno in upam, da teme ne brišejo
Tokrat sem se po pogovoru z znanko "dotaknila" življenja v bloku. Ker nam trenutna finančna situacija ne omogoča izselitve, bi rada vsaj nekako normalno živela v eni taki skupnosti. Vendar čedalje bolj opažam, da os ljudje čudni, pa naj se človek še tako trudi. Meni je samo po sebi umevno, da svojega soseda pozdravim, medtem, ko smrklja iz sosednjega stanovanja pogleda v tla ko me vidi, kot da sem nevemkakšna zločinka, soseda iz zgornjega štuka si raje da glavo odrezat, kot da bo pozdravila. Ne vem no, ali je povsod tako? Ker nasploh prvič živim v bloku, me tako jezi. Ali res moraš bit totalni flegmatik, če želiš takole živeti? Najboljše, da dam glavo dol in se naredim "francoza"...ampak tukaj so še otroci, ki pa se valda od staršev očijo manir. Zato prosim vse blokarje, naj mi razložijo, kako sami sprejemajo to hladnost, neolikanost

Jaz mislim, da si delaš probleme tam k jih ni. Če je res problem samo pozdravljanje bodi vesela veliko ljudi poznam k živijo v blokih pa imajo s sosedi precej večje probleme. Ko sem živela v bloku ( ene 10 let nazaj) tudi polovica sosedov ni pozdravljala.

Mimogrede živim na vasi, v hiši in ja tudi mene sosedova smrklja ne pozdravlja več je pač v puberteti pa raj po telefonu brklja ko gre mim hiše. Zarad tega se res ne bom sekirala . Mi ni pa lepo ne, če moj otrok nekaoga pozdravi pa mu ta ne odzdravi nazaj ampak tako je življenje, vsak skrbi sam zase.

_____________________________

Ne pretiravaj. Če te ne pozdravi, ji pač ne odzdraviš, pa je. Ne vem, zakaj se tako sekiraš, če te se ti ena smrklja glih ne klanja vsakič ko te vidi.

Se je zacela nagradna igra pa uenke zbirajo glasove na tak beden nacin ..Ko ti bo sosed 1 leto vsak dan vrtal nad glavo od 7-17 in se bo pod tabo soseda drla na otroka da jo bos razlocno slisala,ali ko se bojo zraven tebe pretepali in ti bo zenska razbijala po vratih sredi noci da ji odpri potem razmisli o temu kar pises ...

Se kar strinjam z vsem tem... Briga te, če ne pozdravi, ti raje poskrbi, da bo tvoj otrok vedno pozdravil, kako so pa ostali, pa ni tvoja stvar... No, če se ti zdi, da pa je, pa odkrito začni s prevzgojo sosedov in jim vsakič sproti povej, da te moti, ker te ne pozdravijo. :)

Mislim, da je problem v smrklji. To so pač taka leta, da se jim zdi, da so nekaj več od vseh ostalih... Imam podobne izkušnje. Jaz bi jo kar naprej pozdravljala, ona pa kakor hoče, saj se bo naveličala...

Jaz pač pozdarvim, če ne odzdravijo njihov problem, večini po nekaj mojih monolognih pozdravih obupajo in pozdravijo nazaj

Sedaj sicer v hiši, tako da pozdravljam sosede v maminem bloku

imo večji kot je blok manj je pozdravljanja. če je 10 stanovanj je to bolj verjetno kot pri 50 (v stolpnici). je pa tako da bi v mestu lahko nonstop pozdravljal, če bi pozdravil vsakega. in tako se pozdravlja večinoma ljudi ki jih osebno poznaš oz. znance ali ljudi s katerimi si že kdaj prej malo poklepetal. ker z njo nisi nikoli nič rekla, se ne čudi da je zadržana. to ni nevljudnost, samo mestna zadržanost. prilagodi se malo, namesto da to označuješ kot nekaj nesprejemljivega - ti si nova, ne obratno.

lahko probaš začet pozdravljat, sumim da nisi in da čakaš da bodo oni prvi kaj rekli?

Meni pa se zdi življenje v bloku super. Pa smo imeli zdaj trenutno kar borbe z dvema sosedoma, ki sta vztrajno zavračala nujno potrebno obnovo, ampak to je zgodba zase. V našem bloku so v večini starejši, skupaj nas je 14 stanovanj. Z bližnjimi se pozdravimo, velikokrat ni njih ali nas, ampak smo si izmenjali številke in v kolikor bi bilo kaj narobe, bi se obvestili in to meni zadostuje.
Sem si pa seveda celo življenje želela, da bi se lahko enkrat preselila v hišo. Zdaj že eno leto skrbimo za taščino hišo in sosedje so obup. Vedno, ko se pripeljemo začnejo zavese migat sem in tja, en ali dva hitro prideta "pozdravit" in seveda razlagat kaj je potrebno pri naši hiši storiti. KOmandirajo nas 100 km daleč (kličejo kdaj pridemo kosit in da moramo pomesti dvorišče..... - pa je hiša med najbolj urejenimi v ulici, ne gre za zanemarjanje okolice). Letos, ko je ogromno snega, smo prišli in mogli najprej skidat, da smo sploh lahko zapeljali na dvorišče in takoj, ko smo se odpeljali nam je sosed skidal svoj sneg nazaj na naš dovoz (vem, ker ga je moja mama videla in še en drug sosed, pa ne samo enkrat )..
V glavnem za popiz...

lp

Sama sem veliko življenja preživela v blokih, tudi zdaj živimo v bloku in povsod se sosedje lepo pozdravljamo med seboj. Očitno imam srečo:). Danes je bila recimo soseda pri nas na obisku, komot si sposodimo kako jajce drugi pri drugem, če komu zmanjka, ko komu crkne pralni stroj, lahko opere pri drugem, otroci se skup igrajo... ne vem, meni je življenje v bloku ravno iz tega vidika všeč, ker so ljudje nekak bolj prijazni en z drugim kot v hiši, kjer se ni treba toliko prilagajat in se zato tudi ne in tudi niso toliko skup... Vsaj take so moje izkušnje.

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

ma ne, prej je občasno lepo pozdravila, saj ni konc konca tak otrok, sedaj pa me pogleda in glavo v pod...da me prime, da bi ji v tistem momentu nekaj rekla, pa se raje zadržim.

Kot bi namerno to delala, pa enostavno nevem zakaj..saj razumem, da so eni mestno zadržani, to me je že izučilo, ampak da človek stopi v dvigalo te pogleda in se stran obrne, meni je to tak mimo, da si ne znam razložit. Pa naj se osebno poznam s kom ali ne, tud če tujec v dvigalo stopi, ga bom pozdravla.

ne morem verjet, kar pišeš...ampak svaka čas imate res srečo

enih par je prijaznih, pokramljamo, vse ostalo pa katastrofa. pa ni velik blok.

Meni se zdi normalno pozdraviti, ampak to danes očitno ni več osnovna manira bontona. Tudi jaz opažam, da gre ljudem stežka z jezika. Še svoji starejši punčki (8 let) moram nenehno govoriti, da naj pozdravi, odzravi, zahvali se. Pa ji gre to težko z jezika, pa verjemite da sem jo to učila. Mlajša hči na srečo nima s tem težav.
Mene še bolj podraži, ko svakinja ki živi v isti hiši ne more rečt živjo ali pa pomahat ko gre mimo, ampak s telefonom zdivja mimo kot da sem megla. Pa se pa sprašujem, a je z menoj kaj narobe.
Jaz sem blokovski otrok in mene so naučili da je potrebno pozdraviti in enostavno ne znam iti mimo brez da pozdravim.

evo, pri meni je enako.
Vedno sem pozdravljala in to mi je bilo normalno

Meni se pa to pozdravljanje ne zdi preveč povezano s tem ali si v bloku ali v lastni hiši. Tu,kljub nekaterim večjim mestom, vseeno nimamo take grozljivo velike mestne čebelnjake , ki bi bili krivi za to nekulturnost, odtujenost, socialno mrtvilo. To je po moje stvar osebne kulture in značaja. Midva sva oba iz preiferije, iz hiš in ne iz blokov, pa sva se v času študija vseeno čisto vredu in dobrodošlo in sprejeto počutila v stanovanju v bloku. Celo malo preveč domači so nekateri hoteli biti in sva se včasih kar z muko izognila kakšni sosedski kavi ob nepravem trenutku. Je pa res, da je bilo to obdobje, ko sva bila drug drugemu več kot dovolj . Sedaj sva v hiši, sosedje so enako prijazni, enako različnih karakterjev. Nekateri pozdrav le zamomljajo, drugi že na daleč vpijejo in mahajo, tretji gledajo skozi tebe. Mene osebno te zadevščine ne motijo, v bistvu me neko preveč posiljeno sosedsko druženje bolj moti kot malo večja ignoranca. Pač štejemo svoj dom za oazo, v kateri imamo radi mir v krogu najdražjih. Mogoče se prav zato z vsemi sosedi dobro razumemo. Pa se vseeno raje zategnem v bližnjo trgovino kot pa čez prag k sosedu , ko mi zmanjka kakšne špecarije. Mogoče sem res malo čudna.

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

Ja, vprašaj jo, če si se ji s čim zamerila, pa se zmenita, ne! Ena sodelavka je na hodniku vedno nekaj gubala čelo, ko sva šli ena mimo druge in sem jo enkrat s strahom vprašala, če je kaj jezna name, pa se je izkazalo, da sploh ne, ampak ima pač tako navado, da ko je sama in razmišlja, to počne. Se mi je zdelo čudno, ker sva se sicer dobro razumeli, tudi pozdravljali sva se, seveda, ampak hočem rečt, da lahko te stvari ratajo čudne, če se ne zmeniš.

Padrino, vsak po svoje ptiček poje:). Meni je pa fajn, da pridejo sosedi, če jim česa zmanjka (navadno ti zmanjka takrat ko je trgovina zaprta ali pa imaš že vse na pol narejeno in se ti mudi) in da lahko gremo mi, če je kaj. En občutek varnosti, pa fajn je, če se imamo radi. NImam neke hude filozofije o tem, koga se spodobi imet rad in koga ne. Če imam srečo, da okoli mene živijo dobri ljudje, ne vem, zakaj je ne bi izkoristila in jih imela rada:). Ravno danes me je soseda spraševala, kdaj se bomo selili in bila žalsotna, da nas bo pogrešala... Tebe bi to utesnjevalo, meni je bilo pa toplo pri srcu.

anonimna, mogoče je fora v širšem okolju ali imaš pač tako smolo, ne vem - sama sem živela v 3 blokih in povsod smo se pozdravljali in povsod so bili prijazni z nami:).

_____________________________

http://vecna-optimistka.blogspot.com/

V našem bloku vsi Ok, kakšen mal čuden se najde, ampak tako je vedno.

Res je tako in lepo je če, se taki ljudje najdejo blizu skupaj.Grdo bi bilo, če bi rekla, da se tudi mi kdaj ne družimo, pomagamo si tudi , le če si lahko...ni pa to neko vsakodnevno kofetkanje, kot imajo to pač nekateri navado. In še enkrat- lepo je , da imajo tako navado, če je ta navada ljuba vsem.


_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

vedno se bo našel kdo, ki ne bo pozdravil. Tudi, če se preseliš. Sprejmi kot je, lahko jo pa tudo enkrat očitno pozdraviš, pa boš videla kako bo odreagirala. Težko jo ti naučiš bontona, če je starši niso...

Ah, jaz sem mislila, da sosedje ali s kozarcem med ušesom in steno posušaje dogajanje v spalnici drugih sosedov in na sestanku hišnega sveta zahtevajo, da se v pravilnik vnese najvišji dovoljeni hrup, ki se sme povzročati pri teh dejavnostih ali pa da so, ravno obratno, kot zajčki (glasni zajčki) in to vse ostale moti.

A da vedno ne pozdravijo?

Niso vsi ljudje enaki. Eni so tudi zamišljeni, drugi so frustrirani, ker se bojijo pozdraviti, da ne bi bili potem deležni kakšnega zaslišanja tretje stopnje. Mogoče tako razmišlja tudi tista 'smrklja', ki buli v tla. Lahko ji je iz kakršnihkoli razlogov nerodno, lahko pa ni ravno navdušena nad radovednimi sosedi.

Jaz pozdravim ali pa ne. Včasih sem tako zamišljena, da gledam v človeka, pa ga ne vidim. Tisti, ki me poznajo, to vedo in me malo ruknejo in potem prav z veseljem rečem kakšno.

V glavnem, jaz take 'smrklje' lepo kar sama pozdravim in največkrat njihovi pogledi lepo oživijo in odzdravijo.


_____________________________

When you stand before God, you cannot say "but I was told by others to do thus" or that "virtue was not convenient at the time."

ej, jaz isto. men je totalno grozno it soseda prosit za hrano - mislim, enga frenda ja, če ti ponudi ko zajamraš, sam soseda - raje grem 5 km na nočno pumpo od treh ne vem, mogoče zato ker mi v lajfu noben ni trkal na vrata da mu je kaj zmanjkalo - mi je tok tuja ta "navada", res.. pa štacune v mestu niso daleč, ipd..

aja, pa jaz sem skoz zamišljena ko okol hodim in se mi je že velikokrat zgodilo da so mi frendi rekli zakaj je pozdravim ko se srečamo na cesti, men pa nič jasno. eni smo taki, ne zanalašč če je pa najstnica - mogoče ima kake probleme in ko si v slabem čustvenem stanju ti na pamet ne pade bonton, mogoče se celo bojiš da se bo videlo da je s tabo kaj narobe, če odpreš usta. mislim, dostikrat kar sodimo, ne pomislimo pa na celotno sliko - aka da nam manjka infromacij da končno sodbo.

< Sporočilo je popravil mateyka -- 11.6.2013 15:06:42 >

Zivjo!

Vrsto let sem bila blokovsko dekle, če lahko po domače napišem... Veliko sosedov smo imeli, ki nas niso pozdravili na stopnišču in tega je čedalje več... Slovenski narod čedalje manj pozna oliko in bonton, je pa grozno, da to otroci spremljajo, ki se učijo vseh manir. Vi vseeno pozdravljajte naprej, tako sem jaz počela in odmislim njihovo nespoštovanje, če pa otrok vpraša zakaj ne odzdravi kdo - razložite, da ne pozna bontona, ne pozna lepega vedenja in da je grdo. tako si bo zapomnil. Bolj grdo je to pričakovati od odrasle osebe, če pa je to pubertetnica oziroma mlajša punca, se pa res ne obremenjujte. verjamem da vam je težko, ampak vam polagam na srce, sploh na vašo situacijo - finančno... Danes je res dobiti dobrega soseda - velika tombola. Pa srečno!

Mene je tudi to zmotilo, ko smo se pred par leti preselili v blok. Sej večina pozdravi, če pa ne pa njihov problem. Če sem s tamalima in kdo ne pozdravi jima pol kar rečem, tudi če sliši, da zdej vidita, kako je grdo, če človek ne odzdravi.