Vem, da je bilo že miljon debat o temu...a jst rabim zase še eno

Sem na meji med prenehanjem dojenja ali dojiti še naprej, izkreno povdano sm v veliki dilemi.
Že nekaj dni poskušam Boru dopovedat da mlekca kamlu ne bo več...star je 20 mesecev.
Včeraj sem si cel dan mazala bradavice z kislimi kumaricami in si mleka niti podrazno ni želel. Zvečer, pa ko je bil čas za spanje sem naredila isto in se je začel tako neusmiljeno jokati in mahati z rokicami, da sm kmalu popustila.
Nekako sm še neki časa vztrajala in mu dopovedovala, da mlekca ni a on je tako jokal in se dru da mi je kmalu bruhal.
Bil je vs hlipav, tresu se je...nism ga še vidla tako razburjenega.
Kaj naj rečem, molirala sm in ga ponovno pristavila k prsim in je lepo zaspau.

Počasu mi dojenje ne paše več, a tudi takega dramatičnega konca si ne želim.
Imam sploh kakšno upanje, da to skupaj sporazumno prenehava...ali je pa še premajhn, da bi to razumel tako kot si jst želim.
Po takšni noči res ne vem več kaj, me je celo imelop, da bi se jutri pobrala za nekaj dni in bi ga tata primu v roke...a sm pomislila na to, da bi morda bil prevelik šok zanj in bi tudi po treh al štirih dneh ko bi se vrnila domov spet zahteval mleko????
Čez dan se "skoraj" ne doji več, pred spanjem in ponoči pa obvezno.

Vem, da ima vsak otrok različen karakter in pri vsakemu gre to drugače...Bor je zelo navezan name in ne bi mu rada preveč otežila zadeve, če je kak pametn način na daljši rok mi svetujte prosim!



_____________________________

** Življenje je prekratko, da bi bilo malenkostno **

A veš, da so mi kar solze stopile v oči.
Naš bo komaj 7 mes. star, pa me je že groza  ko si mislim, da mu bom mogla "dopovedovat", da nekaj kar je zdaj samo njegovo in česar se tako veseli, sploh ob večerih, počasi ne bo več.

Pa sem se nekako tolažila, da večji kot bo lažje bo....  zdaj pa se mi zdi, da bo vedno težje.

Ravno danes sem razmišljala o tem, kako je vse skupaj kruto. Najprej se mantramo z dojenjem, ogromno truda, časa vložimo, da lepo steče.....in ko smo že lepo uigrani, pa konec. In sama mantrarija.

Ful mi je hudo za vaju, nimam vama nič za svetovat, ker nimam pojma. Jaz pač mislim, da on še ni dojel, da bi naj bilo konec, po drugi strani pa je res, da se že zelo dolgo dojita in bi bilo smiselno nehat.
Ampak kaj ja smiselno za nas, očitno ni za naše .

mam kolegico ki je tamalo dojila tudi še dlje kot ti in je potem mela punčka težave z zdravjem pa so zdravniki povedali da je to zaradi predolgega dojenja ( mislim da je bila stara 2,5 al celo 3 leta ), prosim to je samo teorija zdravnikov, da ne bo kake pomote. Joške si je mazala z vsem živim pa tamali ni blo mar, obstaja pa ena ostra začimba ki ima zelo pekoče grenak okus pa se ne morem spomnit kaj to je in tisto je delovalo. KAj pa flaška? Mu ni všeč?
lp,mačica

Bela, sva na istem. Tudi naš 20 mesečnik se noče ostavit. Nekaj časa ga pustim jokati...potem pa ne zdržim več in seveda posustim.
Če pa bi si še s kislimi kumaricami začela mazat, se pa verjetno do šole nebi odstavil  saj jih naravnost obožuje.

Nekaj pa mi ne da nehat mislit post od Mačice...kako je lahko "predolgo" dojenje vzrok zdravstvenim težavam ...hmmmm

lp

_____________________________

In sreča je, da je pred mano pot, in to da vem, da je slast v tem, da grem.

Macica? Tezave z zdravjem zaradi predolgega dojenja? To me pa zanima, ce lahko prosim vprasas. Bolj kot razmisljam, bolj se mi vseskupaj zdi iz trte zvito.

Bela. En nacin je, da si cez bradavicke nalepis oblize za rano in poskusas dopovedati otrocku, da so bolane, ali kaj podobnega. Kaksne druge ideje nimam. Mogoce ti priporocam, da poklices katero od svetovalk za dojenje. Bos dobila kaksen pameten nasvet. Lahko se pa udelezis enega izmed njihovih srecanj. Jaz sem bila nekajkrat in je super. Tam so tudi druge mamice in si izmenujejo izkusnje..


_____________________________

Gospa sem.

Jaz sem imela srečo, da se je mali odsatvil sam. Ampak glede na to, da je mali že "velik" fantek mislim da je dojenje v tej starosti  stvar navade, nekaj podobnega kot duda pri drugih otrocih. Otrok ob tem doživlja ugodje in občutek varnosti, ne gre več za hranjenje. Prav tako je najbrž tudi tebi lepo, ko vidiš malega kako se stiska k tebi.
Če tebe ne moti in če boš tako imela mir potem še ga imej na prsih naprej in mu poskušaj dopovedati v kakšni zrelejši fazi.
V primeru, da je dojenje zate težavno pa bodi dosledna in se ne pusti izsiljevati.

Sicer pa je moje mnenje, da bi besedo dojenje pri tavečjih otrocih  morali nadomestiti za kakšno drugo...morda za besedico  dudlanje!


LP

Jaz se resno sprašujem, kako odstavitev otroka, ki še ne čuti potrebe po odklopu od zize, vpliva na njegovo psiho, kaj se v njem dogaja, kako to občuti.

Po mojem gre za eno travmo. Sicer o kakih resnih posledicah še nisem slišala in tud upam, da ne obstajajo, ampak je pa že ena TAPRAVA kriza za otročka.

Jaz morda ne bi pretiravala in govorila o kakšnih travmah, ker se za določene stvari v življenju tako malega otroka mora odločiti mama.  Če dojenje mami ni pogodu potem pač mora nehati. Nisem sebična, ampak če mi dojenje ne bi pasalo bi ga odstavila sama. Npr. moj se je odstavil pri slabih 10-ih mesecih. Na koncu je dojenje  bilo naporno, ker me je med dojenjem brcal, migal, grizel.

V glavnem ni ravno neke travme ali krize v tem, kakor je ni v tem, če mamica nikoli ni dojila.

Moj tud grize, pa ščipa, pa brca. Samo brez dojenja ni... nič druga, kot jok, jok, jok.
Pa jaz tud ful upam, da se bo lepo sam odstavil, se mi zdi najbolj elegantna rešitev.

Me je pa strah, ker če je pa že večji, 20 mes. star, pol pa je druga situacija. Je pa po moje prav, da če se odločiš za konec, pol vztrajaš. Samo hudo je pa vseeno, če  ne sprejema situacije, ker pol brez borbe ne gre.

Imela sem srečo, že nekaj dni sva odstavljeni  Šlo je povsem brez težav, presenetljivo...
Sem bila pa trdno prepričana, da bom tudi tandemsko dojila, č bi capinka tako hotela...
Ogdovor poišči pri sebi...
So pa nekatere pisale tudi o tem, da so šle 'zizike v Avstrijo, pa-pa', pa so otroci kar zagrabili...

Jst sm jo tut hotla mal "na silo" odvadit, pa ni in ni šlo. No, pol sm pa dobila natibiotike, zaradi katerih sm mogla nehat in na moje veliko začudenje ni bilo težav, kr nč ni jokala pa takoj je ratal. Je pa res, da sva bili pri mojih starših takrat in mogoče je vplivalo tudi drugo okolje. Ena od variant, ki sem jih slišala je tudi to, da greš ti v drugo sobo spat za neki dni, ali da ga daš za par dni svojim staršem "na počitnice" in da takrat otrok pozabi, ker ne voha materinega mleka.

_____________________________

pozdravček od mene

Včasih sonček2*, zdaj pinkiponki
Taja 13.10.2004
Jaš 27.9.2006
Tin 1.6.2009
http://www.moj-album.com/album/6793309/

Glej, da bo res sit pred spanjem. Verjetno nima dude, ker bi potem lahko z njo zaspal. Mogoče pa mu lahko dopoveš, da te to boli, da pa lahko zraven njega samo ležiš in ga cartaš, pa še pravljico poveš.

Sem pa tudi jaz prvič slišala, da ima lahko otrok zdravstvene robleme zaradi predolgega dojenja - mogoče samo psihične, ker je starejšega težje odstavit

_____________________________

V življenju sta nam dani 2 čaši, sladka in grenka: vsi moramo izpiti obe, življenje pa nam obe čaši toči nepredvidljivo.