Prizadanejo me lahko samo ljudje, ki mi veliko pomenijo, za ostale se ne sekiram preveč... In v tem trenutku se mi zdi, da nikoli ne bi odpustila prevare in laži. Ampak, saj veste, kako to gre... Nikoli ne reci nikoli.

A sm samo jst tak frik  Men se pa tok škoda zdi da bi komu kej zamerla..

   Če že komu kdaj česa ne odpustim, potem kvečjemu sebi.

Laži,prevare, zahrbtnosti

Kot Daddy sem tudi jaz do sebe najbolj neizprosna. Mož mi pravi "moj Luther" .

Drugim sčasoma odpustim. Včasih malo traja. Dokler nečesa ne odpustiš, ti ta stvar greni življenje, ves čas je prisotna. Zato raje odpustim in ne mislim več na to.

Seveda to ne pomeni, da imam z ljudmi potem enak odnos kot prej - ne, včasih ga sploh nimam več; a me vsaj ne obremenjujejo več.

Jančika, kot da bi mi brala misli.

Laži.

_____________________________

...vox populi...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Parnterju nezvestobo, za vse ostalo pa je zviljenje prekratko, da bi se sekirala.

Sčasoma sicer vse odpustim oz. vsaj pustim za sabo (čas pač celi vse rane), sicer pa ne odpušam fizičnega in/ali psihičnega nasilja, varanja, hinavščine, laži (govorim o življenjskih, pomembnih lažeh)...

Mislim da sem še vedno vse odpustila. Odpustila tisti hip, ko me je kdo nehal napadat. Saj odpustiš zaradi sebe. Zaradi svojega ega. Dokler ne odpustiš, mori samo tebe, te gloda in papca. Saj tistega, kateremu ne odpustiš, ne. Ti si žrtev. Torej je brez veze sebe kaznovat. Tudi sebi moraš odpustit. Zakaj pa bi mislili, da smo kaj bolj popolni kot kdo drug. Jaz vem, da nisem. In si odpustim. Mogoče kakšen dan kaseneje, ampak prav dolgo pa ne vlečem oslarij s sabo. Zaradi sebe, zaradi mojega dobrega počutja.

Odpuščam, vendar ne pozabljam!
Ko se preveč nakopiči, povem v obraz. Potem je na soljudeh ali to sprejmejo ali ne. Z družino gojimo poseben odnos (ker smo maloštevilčni) in sem uvrščam izključno mojo kri. Svojega partnerja ljubim, prijatelje imam rada, znance cenim in sodelavce spoštujem. Kadar se opečeš v odnosih, bodisi zaradi sebe ali drugih, najverjetneje tako popredalčkaš, da bi se izognil morebitnim nesoglasjem.

Odpuščam zaradi sebe, ker me nedokončane stvari obremenjujejo!
Pozabim pa ne! Sploh pa ne pozabim laži in podlih zahrbtnosti, za take ljudi pri meni ni več prostora.


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)

 
Do sedaj sem odpustila vse, vsakomur, vedno in povsod.

Prevare in zahrbtnosti.Za druge stvari bi pa mogoče še pogledala čez prste.

_____________________________

Celemu svetu si le ena oseba,eni osebi pa si ves svet...

laži
prevar
hinavščine
zahrbnosti

< Sporočilo je popravil karmy -- 31.10.2005 10:10:38 >

_____________________________

~Ladies, if a guy ever tells you, he wants to cover you from head to toe in honey, and lick it all off inch by inch, that's the man who hasn't done it before. ~ Love you CT ~

Ne morem reci, da nikoli ne bi odpustila. Je bilo ze vec taksnih situacij, ko sama sebi recem, ne , cez to pa ne bos sla. Pa se s casom ohladim, pomirim in odpustim. Ne morem drugace.



_____________________________

Sedaj nas je pa pet!

Varanja in pretepanja.

Odpustim že, težko pa pozabim laži in neiskrenost.

K sreči je tega izjemno malo ali skoraj nič.

_____________________________

Letos pa bo!

Na zamero (neodpuščanje) me zelo spominja tudi trma, imata nekaj skupnega in to da ponavadi najbolj sam trpiš, medtem ko tisti, do katerga to gojiš niti približno ne čuti kaj podobnega. Tako sem si obljubila, da ne bom ne enega ne drugega prakticirala, ker s tem sama najkrajšo potegnem.
Pri meni se ponavadi počasi kopičijo stvari in ko pridejo čez vso mero, potem običajno kar podzavestno takega človeka odpišem, ne gojim nikakršnih občutkov in misli do njega. Težko bi definirala kaj, ker je kombinacija različnih stvari, ki se naberejo v meni. Je pa res, da veliko prenesem in dolgo upam za nekoga, da je drugačen.