[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

O kako poznam tvojo situacijo ...
In kaj se zgodi, ko se potožiš kakšni mamici, ki je tudi polno dojila? "Ne obupaj, ti kar vztrajaj, boš videla se ti bo obrestovalo ..." Ne razumem. Ali ni važno, da je sit in da ga imaš rad. Seveda polno dojim in sem se tudi jaz že namučila z vsem živim samo mastitisu sem zaenkrat ubežala (trkam na les). Vidim pa, da gledajo zdravniki mame, ki polno dojijo popolnoma drugače, kot tiste, ki ne . Res ne vidim vzroka, nekatere pač nimajo. Moja prijateljica, ki je 1000% za dojenje pravi, vsaka mama ima mleko samo potruditi se mora. Koliko je to res pa ne bom nikoli izvedela, saj smo se odločili za samo enega otročička.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Te čisto razumem. Jest sem ga dojila samo v porodnišnici, potem pa konec, ker ni znal "vlečt" in je kar spal zraven. Doma sem se za vikend nekaj matrala, rezultat je bil ta, da je otrok v ponedeljek skoraj cel dan jokal, tako da je moj kar ven bežal . Ko pa je prišla patronažna, je rekla naj ga "pristavim" in mi takoj rekla, da je ta otrok lačen, ker ne zna prav sesat. Pri sebi sem ga imela en dan od 4. popoldne do 11. zvečer, pa ni skoraj nič pojedel. Potem pa mi določeni, ki imajo z dojenjem "srečo", rečejo, da sem se premalo trudila. Halo, nič več nisem mogla, bila sem zmatrana, otrok ni spal, se je matral, jaz in drugi pa tudi...tako da smo zrasli ob Aptamilu, kasneje kravje alpsko mleko, pa nam nič ne manjka, sedaj smo stari 19 mesecev in smo pravi korenjaki, jemo vse po spisku . Zato tiste "pristašice" ne smete tistih, ki ne furajo z dojenjem, obsojat. Jaz sem jih na ta račun kar nekaj slišala, pa sem samo rekla, da če bi bile one v moji situaciji, bi že vedele zakaj so se tako odločile.  

Te tudi jaz popolnoma razumem. Prva dva sem polno dojila 3 mesece, - hčero še do 11. meseca, sina pa do 6,5 potem pa ne več. Pri tretji pa sem si že v nosečnosti rekla, da bom polno dojila celih 6 mesecev. In sem.

- Kar se tiče tekočine - ogromno je vsebuje hrana tako, da se, če ti ni, ne rabiš ravno "nacejat", pač pa piješ, ko si žejna.

- glede spanja - jaz vedno zaspim zraven, ko se dojiva (razen, če sem za računalnikom kot zdaj. )

- sekiranje - tu pa tam se že, poskušam pa biti flegma

- če pa ne gre, pač ne gre. Bolje drug način, kot pa začaran krog, kjer je otrok venomer lačen in siten, mama pa nenaspana in utrujena.

ja meni se pa zdi dojenje najbolj preprosta stvar. polno dojim sedaj že skoraj devet mesecev in nič ne kaže, da bomo kaj kmalu nehal.

pri jedi sem se pazila le prve mesece, zdaj jem skoraj vse. piti mi tudi ne predstavlja ne vem kakšen problem. edino mastitis me je mal zamajal v tretjem mescu, pa smo ga hitr preživel. sem se vsaj mal spočila. aja, pa še nočno vstajanje zna bit precej naporno.

jaz si ne znam predstavljat, da bi pil adaptirano mleko. bi imela ful več dela s prekuhavanjem, načrtovanjem hranjenja, pa sekiranjem, če dovolj poje....

tako, da hvala bogu, da lahko dojim!

< Sporočilo je popravil April -- 11.1.2006 8:25:34 >

sicer te razumem, ker sem prvih nekaj mesecev imela enake pomisleke in težave. potem sem se pa navadila (sva se navadili, bolje rečeno; pa tudi pri hrani in pijači nisem več tako pazila) in sedaj pri skoraj 13. mesecih dojim brez problemov, z užitkom. tamalčica pa ravno preboleva hudo virozo in sem samo srečna, da pri meni dovolj popije, ker ji do hrane sploh ni.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Jaz se nisem kaj dosti ubadala s tem - poldno sem dojila točno 4. mesece. Takrat sem tudi pazila na prehrano, ker je bila Mirna precej občutljiva. Po 4. mesecih mi je zmanjkalo mleka - bil je en večer, tamala je tulila ko noro, jaz sem ji tiščala jošk v usta, pa ni pomagalo. Na srečo sem imela doma vzorček mleka, sem ji naredila flašo in to je bilo to. Od takrat naprej je bila na flaši, ona sita in vesela, jaz srečna, ati najsrečnejši, ker je končno lahko "dojil". Pa to brez travm in raznih očitanj. Tudi pri zdravnici nikoli nisem imela občutka, da bi bila zato drugače obravnavana.

* dovolj popila - js nikol nism popila 3 litre pa sem mela mleka za izvoz??

* dovolj pojedla - jedla sem dost k jem tko al tko krnaprej neki. pa tut to mislm da ni problem, kamot lahko kak jabuk pa kak sendvič v usta utakneš mem grede, čeprov js ne razumem kako mate lahko dan tako natrpan da tut na wc ne morte it??!!

* pazila na to, kaj bom pojedla in popila - pazila sem mogoče en teden al pa še to ne. jedla in pila sem vse in tamali ni blo nikol nič

* niti pod razno ne maram - polenta, žganci. - nikol nism tega jedla načrtno

* dovolj počivala - tut js nism extra načrtovano počivala

* se čim manj sekirala - če je tulila sem ji dala flašo, zakaj bi se pa zarad tega sekirala.

no js se kej dost s tem dojenjem nism ubadala pa mi je blo vseen muka. dojila sem 5 mescov in blo je čez glavo dost. pol je tamala sama začela zavračat jošk pa sva lepo prešaltale na flašo pa je blo!

Ja, je umetnost, jaz tudi tako mislim, pri nekaterih. Pri enih gre izgleda kar samo od sebe, pri drugih pa je tako kot pri tebi, Bagi, in to je res kar napor. Jaz kar ne verjamem, da bi ga zmogla, posebej če bi imela prej že enega otoka, ki ga ne bi dojila in bi videla, kako lepo je "ratal".  Da bi se jaz matrala ob tem, ko bi se trudila za mleko, še nekako O.K., ampak da bi pa pri tem kakorkoli trpeli moji otroci, to pa ne. Kar pa najbrž bi, če bi jaz bila živčna. Zato bi, kolikor se poznam, kar hitro prešaltala na pač tisto stvar, ki bi bila za vse manj stresna.
Kaj pa vem, jaz nisem nikoli dojila, pa se mi ni zdelo, da me kdorkoli drugače gleda. Mogoče je to le v ženskih glavah, slaba vest ali kaj, pa potem to tako vzamejo. Jaz nisem nikoli imela slabe vesti, zato se mi to sploh ni zelo tako. Tudi nikoli nisem nikomur, niti zdravnici, rrazlagala, zakaj ne dojim, ko so me vprašali, če dojim. Samo enostavno sem rekla ne, pa so bili vsi čisto zadovoljni z odgovorom.

Super BAGI, da si to napisala..

Dojenje je zelo naporna zadeva. In poleg tega se marsikatera mamica ne zaveda, da dojenje pogosto BOLI. Mene so bradavice prve 3 mesece grozljivo bolele, obcasno tudi zakrvavele.. Da ne govorim o obcutku, ko zacne mleko tect (sprozi se izcejalji refleks).. Takrat mi postane tako zelo slabo, da se mi vrti in gre na bruhanje.. Vsakic.. Da o utrujenosti sploh ne govorim..

Res je, ni nam lahko..


BAGI. Nekega dne taksna vztrajnost preide v rutino. Takrat je bistveno lazje.

-  to z nacejanjem tudi meni ni šlo v račun, če sem šla na pprehod, sem se v eni uri morala polulati vsaj 3x  (so me že v vseh kafičih poznali)
- sprva nisem 'pazila' pri prehrani, ko pa je pri 14 dneh dobila krče, sem pazila, ampak niti pikico ni bilo bolje, zato sem kmalu začela jesti vse po vrsti
- tudi mene je bolelo nekaj tednov, ko je potegnila, me je na nožnih prstih zbadalo, da bi kričala
- počivati tudi nisem ravno imela časa, saj sem bila, razen po prvem mesecu, večinoma sama doma vse dneve, kar pomeni kuhati, prati, likati, ob tem pa še skrbeti za malo...
- si pa že sama napisala, kako je lepo, ko se bebica prisesa. Mene še zdaj tako hvaležno gleda ob dojenju, pa po njem je smešna, ko se tako na dolgo in široko oblizuje, da o porastu njene energije in dobre volje sploh ne govorim

meni pa dojenje nikoli ni povzročalo težav. pila sem, ko sem bila žejna, jedla praktično vse isto kot prej, počivala sicer bolj redko, ker sta oba otroka zelo naspidirana in skoraj ne spita. sekiram pa se, ker dandanes se mi zdi da je nemogoče, da se ne bi. no na srečo sem imela in imam mleka več kot dovolj in se mi je dojenje zdelo vedno enostavno. vnetje in boleče bradavičke pa sem imela oboje enkrat, ampak je šlo mimo in ni bilo tako hudo.
je, pa res, da prve mi ni bilo nikoli težko dojit in se je odstavila sama, mlajši pa bo čez deset dni star dve leti in se še vedno dojiva - ponavadi zvečer, včasih tudi zjutraj in po moje bom njega odstavila kmalu kar sama.
lp s

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Bagi, imava pa podoben ritual za dojenje. Pri meni je razlika le ta, da pri hrani sedaj delno sledim ločevalni dieti, ker bi rada obenem še kak kg izgubila.

Prvim sem dojila do 3 mesecev, pa še to je včasih flaška pomagala. Sem bila kar razočarana, ker sem se psihično pripravila na dolgo dojenje. Pa sem ga jemala preveč samoumevno.
Sedaj drugič pa delam vse z glavo in zelo načrtno, da lahko dojim. Sem pa prvi mesec parkrat rabila flaško, ker mi ni takoj steklo in sem se kar namatrala. Štejem popito tekočino, pazim na hrano in je kar nekaj živil, ki jih še ne jem (suhomesnati izdelki, klobase, zelje, repa, česen, pomaranče, ...). Sezamov čaj in čaj za dojenje je del vsakdana, parkrat na teden pa je zvečer polenta. Zaenkrat kar gre in če mi začne zmanjkovati komaj čakam in upam, da zaspi, da se mi obnovijo zaloge. Upam, da sedaj pridem do 5 mesecev, ko bi naj začela še z drugo hrano. Če mi uspe, bom zelo vesela.

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Bagi in cmokec. Eden izmed dokazov, da otrok popije dovolj je, da so plenicke mokre, oz. polne. Ce otrok redno lula in napolni (koliko toliko) plenico, potem ni problema..

Vcasih imamo mame feeling, da je dojka prazna, ceprav ni.. Poslusajte dojencka ce pozira. Saj se slisi. Ce pozira zagotovo se tece!!

Eni dojencki hocejo skoz viset na zizi, pa to ne pomeni, da so lacni.. Sesanje mamine dojke jim nudi zadovoljstvo in zato so radi prisesani! Ema ponoci zelo redko zleze iz dojke! ;)

BAGI -  pri vsemu temu odštej še vse mleko in vse izdelke, ki vsebujejo mlečne izdelke (smetano, maslo,...) t.j. keksi in piškoti, potice, bel kruh ter žemlje, vse z mlečnim sladkorjem, laktozo,...

SRKI - dojenček porabi veliko energije za sesanje in ker ne zna posesa premalo ter zato kmalu omaguje in ima še manj moči.
Takrat smo imeli srečo in nas je patronažna naučila dojenje po "bosansko".
t.j. dojenje sede in ko preneha sesati ga malo odmakneš od bradavice, da začuti kot da jo bo izgubil in začne ponovno sesati, da povleče bradavico v usta. In tako celo dojenje namesto spanje. Šele kasneje, ko dobi sesalni refleks oziroma dobi toliko zavesti, da ve kaj je dobro smo lahko pričeli z dojenjem leže.
Če nas to ne bi naučila bi prav gotovo prenehali dojiti zelo hitro. Niti 1mesec ne bi trajalo.



< Sporočilo je popravil tehnofil -- 11.1.2006 16:21:57 >

Seven, se strinjam s teboj. Pri nas se na srečo Pia nahrani in je za 2-3 ure mir, če spi je sita še dalj časa. Pravim samo, da bolj pazim, kako je z količino mleka, kot prvič. Takrat se mi je zdelo dojenje in zadostna količina mleka nekaj tako samoumevnega, kot sam porod. Sedaj vem, da je dojenje umetnost.

In po zaužiti hrani, ki povečuje količino mleka, so moje dojke resnično bolj polne. Zato res pazim, kaj dam v usta in zaenkrat gre (sem si potrkala po glavi).

_____________________________

Moje srce grejeta dva mala sončka: Sara (2001) in Pia (2005).

Ej Bagi- pri nas je isti TEKSAS!!!!!!!!!!


Komaj čakam dea gre taveča spat, pa se začne še drugi polcajt- ki traja dolgo po izbiri male princese.
Dtare sva točno 8tednov in je do sedaj samo včeraj edinokrat šla spat ob 20 in spala do 4h zjutraj- bravo. In jaz ponosna mami se hvalim kjer je možno eto ti danes spet vse postarem. Pop. nekako predrema bolj na rahlo, zvečer  se pa začne in njena ura je tam okrog24h da zadrema do zjutri. Seveda mamico ožmema do zadnje kaplje. Ob tem pa še nisem odkrila zakaj tako nestrpno je. Ko začne je mirno lepo, potem pa se odstavlja pa zraven joka pa spetm pa jo mirim z dudo,... potem pa lahk da dobi premalo in je tud včasih na uro in pol.  Upam na čimveč lepših večerov..

          Ja in sedaj pri dveh šele vidim kaj je to biti MAMAAAAAAA.
           
       Velika princesa se je danes npr 3krat polulala v vrtcu in sem glih ji ene predolge hlače ji čarobno zarobila da ne bo šla glih naga v vrtec.
                     Ja draga gospa MAMI- to baje spada vse noter!!??????????

Bagi, moram rečti, da si načela pravo temo !
Tudi jaz spadam med tiste z malo mleka . V bolnici tri dni niti mleziva nisem imela-popolnoma suhe prsa. Potem me je pediatrinja spravla skoraj ob živce, dokler se nisem razkurila in ji povedala svoje. Potem pa zapadla v tak jok, da so se vsi sprestrašili, da bom fasala kakšno depresijo. Dobesedno so mene krivili za to, da je moj sin začel izgubljati na teži. Sem rekla, da bi ga srčno rada dojila, pa ne gre. In je dobil dodatek.
Pa se je potem tudi meni pojavilo mleko, a le za vzorec. in je tako tudi ostalo.
Moj Sergej je star 7 tednov in iz obeh dojk si načrpam 30 ml, pa še za te se moram zeloooo namatrat .
Pa zaradi tega, ker je na flaški, se nič slabše ne razvija .
V enem mesecu je pridobil 1200 g in zrasel 8cm .
Gre pa mi na živce tisti, ko reče, da se nisem dovolj trudila. Naredila sem vse a ni šlo. Zdaj se pri meni res samo carta in se ne naje.
Pa se ne bom sekirala. Sem se nekaj časa, zdaj pa ne več. Ker vem, da bo z njjim vse v redu, ko me pogleda z tistimi lepimi očkami in se mi naseje.
Je pa res, da obupno pretiravajo in forsirajo to dojenje. Ko ne gre, pač ne gre!

_____________________________

VČERAJ JE ZGODOVINA. JUTRI JE SKRIVNOST. DANES JE DAR!


NAJBOLJŠE NE PRIHAJA SAMO. PRIHAJA V DRUŽBI VSEGA (Tagore)




Moški so najpametnejši med seksom, ker so takrat priključeni direktno na izvor
inteligence.