[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Kot si že ugotovila, kazen ne deluje (Morda nak ratek rok in še to zato, ker se otrok starša boji in ne zato, ker bi dejansko dojel, da nečesa ne sme početi ali ker bi želel sodelovat s staršem).
Otrokovo neprimerno obnašanje vedno kaže na to, da se v otroku nekaj dogaja, s čimer se ne zna spoprijet. Morda je nekje globoko v sebi prestrašen, morda se ne počuti ljubljenega, morda je žalosten, ljubosumen, zapostavljen, ga je sram, itd. Zelo verjetno se ne počuti varnega in ljubljenega in otroci nam pač tega ne znajo povedati z besedami: Mami, veš, danes se pa ne počtuim ljubljenega, rabim objem. ali pa: mami, grozno me je strah, ker se toliko ukvarjaš z mlajšim bratcem...Strah me je, da me nimaš več rada. Ko si bila v bolnišnici z njim, sem mislil, da te ne bo več nazaj k meni. tako sem te pogrešal....Ampak ponavadi takšne občutke dajejo ven skozi svoje neprimerno obnašanje. Močnejši kot so občutki, bolj neprimerno je ponavadi obnašanje.
S tem, ko kričiš nanj, ga kaznuješ, ga morda pošiljaš v svojo sobo, se prepiraš z njim, mu ukazuješ, itd., v njem sprožaš še več negativnih občutkov in on se posledično še slabše počuti. Še manj ljubljenega, še manj varnega.
Če sta moja otroka kdaj takšna, potem vem, da se dogaja nekaj zgoraj naštetega. In takrat vem, da potrebujeta več ljubezni, več crkljanja, več ravsanja, več igre z mano, več očesnega kontakta. Vse to daje otroku občutek ljubljenosti in varnosti in njegovo obnašanje se lahko umiri. Seveda pa pri vsem skupaj potrebuje tudi spoštljive (!) meje, kar pomeni ustavitev otrokovega vedenja brez kaznovanja, brez kritiziranja, brez žaljenja, brez pošiljanja v sobo. To ga ne bo naučilo lepšega vedenja.
Ena ful fajn zdaeva je Special time. Z otrokom preživiš vsak dan vsaj pol ure, čisto sama. Brez vseh motilcev, brez mlajšega bratca, brez vseh. in se igrata samo tisto, kar si on sam želi. Tako se ponovno počuti povezanega s tabo, ljubljenega in varnega.
Začni brat Juula, razišči Sočutno starševstvo.

_____________________________

Indijanska prerokba: Šele, ko boste posekali zadnje drevo, zastrupili zadnjo reko, ulovili zadnjo ribo, šele takrat boste spoznali, da denarja ne morete jesti.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kaj pa ce se z vasim otrokom prevec ukvarjate in rabi samo mal casa sam s sabo, za dolgocasenje al pa da se sam nekaj igra?

Mogoče ga pa samo pustiš, da se znori na zraku, da nori, tako dobesedno, vpije, skače, se potolče..se mi zdi, da danes to otrokom najbolj manjka. Pa ne ga na zalogo omejevat, da bo kje padel in da si bo kaj naredil. Samo pusti ga...da nori preko vsake meje.

_____________________________

Kvačkam.
In #štrikam#.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz tega nikoli nisem delala......prosila in se pregovarjala z otrokom......ne 15 minut, kaj šele eno uro.....

Kot se prebrala v tvojih predhodnih postih na tej temi, se preveč ukvarjaš z družino in vzgojo....vsaj po moje......skenslala si FB, da te ne omejuje pri družini?! Istočasno pa prebereš na tone knjig o vzgoji otroka......vrzi stran knjige, zanesi se bolj na svoje občutke in se prijavi nazaj na FB....z otrokom se ne pregovarjaj, ampak kar se mora, zahtevaj....normalno, da štiriletnik ne bo več ubogal, če ve, da se lahko "pregovarja v nedogled".......

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

tole CHRISTIN!!
naša zna raje ure jamrat, kot narest kar je treba. če ji pustiš. moj mož je zgubljal živce z našo tamalo, ko sta bla sama, in dostikrat, ko sem prišla domov, sem že na vratih vedla, da sta mela cirkus doma. in sem mu večkrat povedala, da nej ne debatira. in mu je kapnil po nekaj prav težkih scenah, in zdaj ne debatira z njo ENO URO (ja to sta mela - tisto uro vmes, ko pride domov iz šole in ko pridem domov jaz, je bla baje "štala"). no, zdaj vsaj nista oba dolgonosa, ko pridem domov.

če ti ne poje, bo prišel naslednji obrok. bo pač brez do takrat. umrl ne bo. če noče jest kljub temu, da je lačen - PUSTI MU DA JE LAČEN. naj se nauči pravil. in na začetku bo težje, ker se bo bunil spremembam in doslednosti, samo bo sčasoma bolje, ko bo sprejel nova pravila igre, verjemi mi. preizkuša meje in do kje mu boš pustila. naša je ista. v šoli so tukaj ful permisivni in je mela zarad tega "probleme", ker jih ni šljivila pet posto, ko so z njo debatiral. sem jih opozarjala (posebej razredničarko), da nej nehajo s tem, ker ona bo šla dobesedno do tja do kjer jo pustiš (da je brez večjih posledic). in rabi pravila ter jasen red, ne prepričevanja in debate.

ker so bila pravila jasna in za vse enaka! 20 minut za zajtrk in čao - po tem času greš naprej v naslednjo opravilo. tko mam tud jaz zajtrk doma. če ne poje v 20 minutah, gre brez in to ve. in ko jaz odpravljam, je vedno ko urca točna. z možem pa (sta si kr podobna), vedno panika zadnjih 15 minut al pa včasih celo zamudi 15 minut. tako da jaz pedenam skor 90% odpravljanja v šolo (mam vse nakalkulirano - npr. zajtrk 20 minut, za zobe umit sem ji dala 10 minut, ker skače po kopalnici in sanja mal zraven), mož jo pa potem pobere domov.

Verjemi, precej manj skodljivo je, ce bo fant enkrat ali dvakrat po lastni krivdi malo lacen, kot pa tale tvoj ponizni, permisivni in pogajalski pristop. Saj nic cudnega, da te ne uboga in izziva, tudi ce si sama sebe prepricala, da je super brez fb, ti povem, da fant cuti, da si se mu totalno podredila in te sploh ne jemlje kot avtoriteto. Kako le - eno uro ga PROSIS, da poje zajtrk...?? Saj ne morem verjet, ze dolgo nisem prebrala, kaj tako norega...

Oprosti, ce se ti zdi tole grobo, ampak mislim, da moras spregledati, preden ti mali zraste cez glavo...

aja, še to - torej, kake so posledice neposlušnosti? maš kej bolj dodelan ali se z njim samo lepo pogovoriš?

Zahtevaš od njega.....si njegova mati, avtoriteta.....ne pa njegova prijateljica, ki se pregovarja z njim.....enkrat ali dvakrat bo brez zajtrka, tretjič ga bo že pojedel brez prosjačenja.......

Kako ga pripravis, da bo pojedel zajtrk? Cist enostavno. Na mizo das zajtrk in mu reces dober tek moj sincek, soncek bomboncek. In ti zacnes jest ali delas kaj drugega in ce on ne bo jedel mu poves, da ima pred seboj zajtrk in sedaj je cas za zajtrk. Ce ti spet ne migne mu poves, da ima zadnjo sanso, pol bos pospravila in bo naslednji obrok kosilo. In to tudi tako naredis, tudi, ce mu ob 10h kruli v zelodcu. Ce ti bo hudo gres pa na wc jokat 😬 ti povem, da bo rezultat ze naslednji dan. Samo ti moras izvest to kar si mu rekla. Jaz sem to z zajtrkom izvedla 1x, enkrat pa je sel spat brez vecerje . In se zivi in celo uboga.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

tvoj sine je prišel v fazo trme
poznam, ker moja mlajša bo stara 5 let in smo že nekaj časa v njej. Kaj naj ti rečem, vztrajaj in pri svojih zahtevah ne popusti. Ko popustiš enkrat, ti naslednjič v isti situaciji premakne mejo in jo premika, dokler se da. Potem imaš še večje probleme, da daš to mejo nazaj na pravo mesto.

Moja je trma na eno deseto potenco. Mislim, da jo je podedvala od vseh v družini. In je kakšne dneve dobesedno nomogoča, da bi jo najraje iz hlač stresla. Moj ima z njo še večje probleme, ker ji je do sedaj dajal potuho, kot češ saj je majhna in boga... in to izkorišča. Otroci imajo radarje in točno vedno, kaj lahko pri kom dosežejo.

Jaz nimam FB ampak včasih rada na enem portalu igram miselne igre. In takrat mi pride zraven, dobesedno zleze vame in v računalnik in vzdihuje, da ona bi pa Loleka in Boleka gledala. Ker točno ve, da ne maram da preveč vame rine (osebni prostor) ali da gleda kaj delam po računalniku. in kaj doseže? Ja, odprem Yuotube in dobi risanke. A me je naučila, da tudi to ne pomaga vedno.

V glavem, bodi dosledna, ne popusti. IN VZTRAJAJ PRI SVOJEM, TI SI ŠEF!!!!!!!!!!!!

hja, jaz sem tud to mislila, samo se zdaj nagibam tudi k temu da je dosti odvisno tudi od otroka. eni so bolj poslušni in jim je treba manjkrat rečt, eni pa bolj "zahtevni" - kot "squeeky wheel" na vozu, če veš kaj mislim. kokr so sorojenci, so tud lahko zelo različni in z enimi je več dela kot z drugimi. oz. z enimi moraš celo uporabljat druge vzgojne metode, ker ne palijo vse enako za vse otroke.

zakaj to sploh pišem - ker moja zna nategnit to, dokler nisem "the bitch" in zatežim. in sem ji fulkrat rekla, da mi to ni ok, da nočem, da čaka/menca/ignorira dokler ne zarobantiš, ker mi ni v interesu bit tečna. počasi se to sicer izboljšuje, samo ma dneve, ko je ko driska...

Sori, ti že skače. Krepko. Pač zato, ker je pri tvoji vzgoji preveč odvečnega in konstantnega opozarjanja, stokratne obrazložitve ene in iste stvari, večnega prigovarjanja, ponižnega prosjačenja, best friend odnosa, nesmiselnega popuščanja ker...,opravičevanja njega pred celim sveto in sabo, nepopustljivosti do sebe namesto do njega, tiščanja nosu v knjige namesto poslušanja mama čuta...
In ne , to ni faza To je on. Tvoj otrok. Oseba, ki raste. Ki se razvija na zunaj in znotraj. Tako kot mu boš pustila, omogočila, ga usmerjala in konec koncev vzgajala, tako bo. Takšna oseba bo. Minil je namreč čas dojenčka in malčka. Dečko postaja konkretna oseba in si išče prostor in vlogo v družbi.
Večino stvari , ki jih ti trenutno počneš, sem počela sama pri prvem. Kar naenkrat nisem bila več No.1 v njegovem življenju. Tista oseba, ki je imela avtoriteto, ki si jo je ustvarila s pogovorom, razumevanjem, razlago, večno potrpežljivostjo in kao brezpogojno ljubeznijo. Preden se zakapirala, da me mulo vse razume, vse ve, kaj mu želim dopovedati je trajalo veliko časa, preteklo veliko solz in šlo po gobe cel kup živcev. Da ne bo pomote- mojih. Mulo se ni preveč sekiral.
Moj mi je enkrat rekel, če se zavedam, da imava popolnoma zdravega, niti malo gluhega ali mentalno prizadetega otroka , ki mu vsakodnevno razlagam iste zadeve. Zakaj do strele ne vidim, da me mulo ne uboga in konec.
No, počasi sem potuhtala. Čeprav še vedno ne režem tako kot zna moj in še vedno nimam takšne avtoritete kot on, je zadeva neprimerljiva v pozitivo.


< Sporočilo je popravil patrino -- 30.12.2015 10:51:14 >

_____________________________

felico ne estas mezurita en oro...

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zato, ker si napisala tako.....



Saj, če bi napisala, da si skenslala službo, prijatelje, starše, da te nobena stvar ne omejuje pri družini, bi se pa "spotikali" v to.....v bistvu se ne spotikamo toliko v FB, kot v razlog tega, zakaj si ga skenslala.....