Lahko ti povem žal iz lastnih izkušenj. Ni bil rak na pljučih... ampak pač... je pa šlo daleč, predaleč. Za začetek je dovolj da stojiš ob strani, ji poveš za kakšen nasvet, ki ga izbrskaš glede alternative, ki jo naj kombinira s potencialno kemoterapijo in podobno. Ko bodo zadeve tako daleč, da bo jasno da je to to bote vedeli vsi. Pri nas je bilo tako, da smo vsi vedeli približno 3 tedne pred koncem, da je le ta neizogiben. Nismo si delali ustvar in tudi tašča si jih ni delala. Po skupnem posvetu z zdravniki smo se tudi odločili, da se ne gre več nobenih kemoterapij in se nudi le podporna terapija. Ti 3 tedni so bili za vse nas prava agonija in vsi smo se večkrat spraševali kako nehumano je človeka pustiti tako trpeti. Predvsem trpeti s svojimi mislimi, bolečino ti že zafilajo. Zadnji teden se je videlo, da je tudi tašča želela čimprej končati zadevo in je pričela zavračati hrano. Dejansko v zadnjem tednu je ne vem če je pojedla za cel jogurt jogurta...

Svetujem ti čim manj razmišljanja in naj te vodi intuicija.

Prijateljici pa svetujem naj povpraša svojega onkologa ali bi bila možna kakšna genetska analiza raka in s tem takoj v štartu že poiskati ustrezno kemoterapijo. Namreč glede na to kaj je narobe v celicah, ki povzročajo raka se potem tudi daje primerna kemoterapija, ker vse niso učinkovite. Žal pri nas v 99% še vedno poizkušajo na slepo in tako pogostokrat zafurajo tam ko bi se mogoče v štartu dalo rešiti. Če ji finance omogočajo se naj naroči na pregled za drugo mnenje v Avstriji (ali kateri drugi eu državi), ker poznajo in dopuščajo več metod, ki jih naše zdravstvo ne. Zakaj ji ne? Zato ker so tukaj nakupljene ogromne količine kemoterapevtskih zdravil, ki nimajo haska na veliko oblik raka, ampak jih morajo porabit in ne nabavljajo novih. Sedaj ko so odprli meje za zdravstvo ji bo del, če ne kar vse (če bo tam dobila predpisano kemoterapijo ki je pri nas ni) vrnila zavarovalnica.

_____________________________

The secret of life is hidden in DNA.