Ja, pri kuhinjah niti ni tako pomembna velikost, kot postavitev. Sama si napisala, da si se v manjši kuhinji bolje počutila, ker je bila praktična.
Vem, vem... Moja mici pici kuhinja je bila moja lubica! Jo prav pogrešam! Edino svetla je pa ta res bolj! Ampak samo podnevi - osvetlitev z lučmi je namreč porazna - bova popravila, samo eno po eno - včeraj smo vgradili tuškabino, to se vseeno bolj mudi:D.
Kaj tebe tako nervira? Mogoče se da pa vsaj začasno kaj pomagati? Eno omaro ste že pripeljali, mogoče se da še kaj kam vkompomirati?
Ja, brez te omare, ne vem, kako bi. Nimam pojma, kam so dali hrano... Ker valjda nekje moraš met hrano... Mislim, ker omarice so polne samo od krožnikov in posod, pa jih nisem še niti pol pripeljala... Tako da zdaj s hrano je rešeno, mam shranjevalni plac, not bo verjetno še moj ljubi wok, ker ga ni kam drugam dat...
Kaj me nervira pri tem prostoru, ki mu rečejo kuhinja: -
postavitev! Ne moreva oba kuhat! Vedno sva skup kuhala, v vseh kuhinjah sva se lepo skup znašla, tu pa se non stop butava in jaz sem skoz živčna, ker ne morem prit do štedilnika, da bi pravočasno naredila to, kar je pač treba, da se hrana ne zažge, recimo
, če on medtem recimo pere zelenjavo - iz preprostega razloga, ker je postavitev taka, da sta korito in štedilnik skupaj, v kotu, tako da če je tam nekdo, zasede cel prostor in ne moreš zraven! OBUP!!! Samo glede tega žal nimava kaj dosti za naredit...
-
delovna površina: je ni - oz. je je zanemarljivo malo. To bomo reševali tako, da bomo pač delali na jedilni mizi
-
površina za strojčke, moje lupčke: je ni spljoh nič. KOmaj spravim na pult vodogrelec in mikser, ki sta res neobhodno potrebna, da sta ves čas vključena in pri roki (ja, vem Afričani bi bili presrečni, če bi imeli samo vodo... ampak jaz sem ju navajena in ju res veliko uporabljam...) To bi se dalo rešit, ker je prostor dovolj velik, če bi pri steni dala še eno vrsto omaric, pa dala mizo bolj sem, samo bi bilo zelo zelo na knap, pa ne vem, če bi lahko odpirali pomivalca
. Ker je to začasna varianta, ne bom nič kupovala in bomo preživeli tako kot je, pa hodili piskre drugam iskat, če jih bomo rabili ali bom pa en čas kuhala samo s temi, saj to tudi gre. Mimogrede, sem pa dobila par fajn piskrov zraven
, se vidi, da jih niso rabili, ko so mi jih pustli
-
elektrika: 1/3 štekerjev ne dela in za ta čas se tega tudi ne splača vsega menjat... Pa še ti so vsi na enem malem placu, direkt za mikrovalovko, da težko vštekavaš... Je pa smotano, ker ne moreš nikjer drugje vključit aparata. Če hočem zdaj dat delat kruh, moram vzet kruhomat iz une tavelike omare, ki sva jo pripeljala, ga vštekat in postavit na jedilno mizo, dat stran račko, če je gor (da ga toplota ne uniči),... prej sem samo postavila posodo not in pritisnila gumb. Pa še tu kruhomat bolj rabimo, ker ni zraven nobene pekarne
. Skratka, jaz mam rada vse svoje strojčke vštekane (ok, ne vse, to se ne da, ampak vsaj večino, tiste, ki jih veliko rabim, teh pa je veliko;) skratka:
hočem met tako ene 15 štekerjev v kuhinji - vem, to se sliši ful zahtevno, ampak ene hočejo met pa vsako zimo nov plašč - jaz hočem met vsakih 15 let 15 štekerjev, to pa ni tako hudo, a ne? Tu jih ni niti 6 in od tega so 4je za mv.
-
prostornina omaric: znorela bi, ko jih vidim, kako so micipici - niso niti do stropa, niti do stene - pa kir kreten si je ot tako zamislil? Ogromno je placa, pa nič izkoriščenega! Ja, bi se dalo naredit na tem placu super kuhinjo, samo ker jo bova itak naredila drugje, tu ne bova kaj dosti vlagala. Bom mela pač večino stvari spravljenih v škatlah tam, kjer bo nova kuhinja:D
-
osvetlitev: zaenkrat je ni - ko smo prišli, je bila ena brljiva, zelo grda luč nad jedilno mizo in to je bilo to (je še vedno tu, nekoč jo bom zamenjala). Bila je še ena lučka, ki si jo moral vsakič posebej vštekat, ker ni imela stikala - vštekat si jo moral tja zadaj za mv, totalno nepraktično! Zdaj mi je lubi naštimal kabel s stikalom, za kar sem mu neskončno hvaležna:). Dobim pa še moje omiljene lučke za pod elemente - to mi je zakon! Obožujem svetlobo, že tako dovolj slabo vidim
.
- ok,
pa grda je ko smrt, to je tudi res, ampak to bi še preživela, č ebi bila funkcionalna. Imam tudi že plan, kako to začasno in zasilno rešit, tako da to bom, ko bo čas. Ampak to mi ne žre živcev, samo pač grdo je.
< Sporočilo je popravil ronja -- 3.12.2013 11:04:13 >
_____________________________
http://vecna-optimistka.blogspot.com/