Živjo!
Sem mamica 10mesečne punčke, ki se je rodila z ekvinovarusom obeh stopal. Zadeva je bila kar precej resna in zgledalo je grozno. Stopala ne samo, da so bila obrnjena navznoter, eno je bilo obrnjeno tudi proti nazaj... Ne morem točno razložit, kar grouno vglavnem. Prvi mavec je dobila četrti dan po rojstvu. Mavce smo menjali na en teden, dobila jih je šest. Jaz priznam, da je bilo zelo težko...jokala je precej, ob vsakem menjavanju mavcev se je tako jokala, da je bila že čisto vijolčna v obraz, lovila je sapo in se dušila. In to dvakrat ob vsaki manjavi, ker je imela mavec na obeh nogah. Tudi drugače se mi je zdela zelo nezadovoljen in jokav dojenček (sej kdo pa ne bi bil z mavci na nogah ). Ko smo dali dol šesti mavec je sledil en teden pavze brez mavcev. V tistem tednu sva jo končno lahko prvič okopala (ZELO je uživala), da ne omenjam, kakšen KUP svinjarije se ji je v šestih tednih nabral pod temi mavci. Tisti teden smo tudi spali precej bolje (drugače je bilo nočno spanje katastrofa, dnevno pa malo manj, čeprav še vedno). Po enem tednu je sledila operacija... GROZNO!! No, sej sama operacija je zelo rutinska in hitra, so me vsi hoteli pomirit, ampak to je le tvoj otrok in priznam, meni je bilo zelo hudo. Ona se tako ni kaj veliko zavedala, amopak midva sva bila čisto preč. Po operaciji smo bili notri samo toliko, da se je zbudila (kar je pa trajalo kar dolgo, operirana ob 8ih, zbudila se je ob 16ih - sem se že bala, da ni kaj narobe). Spet je dobila mavce, te je potem nosila nepretrgoma tri tedne. Mene so ti mavci (pa tudi od začetka) čisto nervirali... Tam so na non stop opozarjali, da moramo biti pozorni, da ji ne bo kakšen mavec preščipnil nogico in prekinil dotok krvi do noge... Si lahko predstavljaš, da sem bila že čisto zmešana, skos sem gledala, če je vse v redu z nogicami, še ponoči...Moj je ni želel previjati, enkrat se mi je zjokal in rekel, da zelo težko gleda najino punčko s temi mavci na majhnih nogicah..
Po treh tednih mavcev smo jih dali dol in dobili Denis-Brownovo opornico, predpisana nošnja 24 ur na dan (razen pri kopanju in negi). Od začetka je bilo kar težko, vsakič je jokala, ko sem ji jih dajala gor in se upirala. Nato se je počasi navadila na njih. Pri približno šestih mesecih sem začela teh 24 ur zmanjševati. Sem ji dala dol za približno 2 uri in sva vmes malo telovadili (pa ne po kakšnih navodilih, malo sem jo obračala in lahko je brcala - čeprav sploh ni znala od začetka ). Zdaj pri 10ih mesecih nosi opornico samo še ponoči. Spanje še ni dobro in vrjamem, da ne bo, dokler bo nosila te opornice.
Hodiva na fizioterapijo, pa ne dela tam z njo nič posebnega, ker je naša punčka kar hitra v razvoju. Takoj, ko sem ji čez dan začela dajati opornice dol, je ful napredovala... Začela sedet sama, potem se počasi sama vsedla, zdaj že nekaj časa kobaca in se non stop postavlja na nogice. Fizioterapevtka je rekla, da bi bila verjetno med bolj hitrimi, če ne bi imela te težave.
Sem pa tudi jaz na CSD-ju zaprosila za DODATEK ZA POSEBNO NEGO IN VARSTVO. Dobivam pa 99 evrov, kar je super
Glede oblekic - ko boste imeli opornice ne pridejo v poštev nobeni pajacki s stopalci.. V opornicah bo morala imeti samo nogavičke ijn potem čez hlačke. Jaz sem dala kar mami in mi je odrezala nekaj ne tako lepih pajackov pri stopalcih in zarobila... Tako smo dobili hlačke. Če ne bi mogla kar precej nove garderobe kupit.
Upam, da sem ti kaj pomagala, vprašaj še kaj, če te zanima. Pa upam, da te nisem prestrašila, hotla sem ti samo povedati, kako je bilo pri nas, brez olepševanja...
_____________________________
In zdaj smo trije...
Veronika, 4.6.2009