[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

pr nas je podobno, s to razliko, da je tud ata dobr za ponoč.
al pa babice. ponoči se zbudi samo tok, da preveri, če je kdo ob njem in potem lepo spi naprej. to je men zdaj še najmanjši problem. bo že prerasel.
probaj mu nočno lučko naštimat, če se boji teme. pa vrata imej odprta.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Jaz bi ga na tvojem mestu začela navajati na atka. Možno, da bo v začetku hud jok, ampak vsaj ne bo sam, bo ati ob njem. Boljš, da zdajle 'odjoka' svoje, kot potem ko bo še četrti član.

Upam pa, da se bo do rojstva že lepo navadil na svojo posteljo in to sploh ne bo potrebno.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

meni se zdi to s tatijem super ideja. Sicer mi ga nismo odvajali od skupnega spanja ampak od dojenja. In tiste noči, ko ga je tati spravil spat je prespal celo noč. S tem, da je prvo večer protestiral kar se da.

Srečno, pa malega jonasa takoj v svojo sobico

Mi smo imeli podobno situacijo, samo da je prva hčerka starejša od vašega. No, na sobico se je navadla, samo je bilo treba zraven zaspati, pa ponoči se je sprehodila v spalnico .

Sem jo pa z nagrado spodbudila, da je zaspala brez odrasle osebe. Zelo si je želela Frančka igračo, tako da je za vsako prespano noč dobila zvezdico - 10 zvezdic franček. In je delovalo, od takrat lepo po pravljici ugasnemo luč in lahko noč. Lučko pa pustim na hodniku, vsaj dokler ne zaspi. Se mi zdi manjši problem, kot pa kake otroške travme. ima tako močno domišljijo in potem leve in tigre vidi...

Pa se zgodi 1-2x mesečno, da ponoči pride k nam spat. In potem smo v postelji štirje . Mislim, da se zelo veliko ne da narest, če se otrok ponoči zbuja. Eni imajo zelo trden spanec, drugi žal ne.

Hoj!

Jaz sem "iz nasprotnega tabora": otrok ni nikoli spal z nama. Pišem samo zato, da morda dobiš še kako idejo.

Glede Žana so ti že druge svetovale, jaz pa ti predlagam, da Jonasa ne navadiš na skupno spanje. Če ga boš že imela v svoji spalnici, ga imej vsaj v svoji postelji in ga nikoli ne uspavaj na svoji postelji. Pa poskusi čim prej ločiti dojenje od uspavanja (na začetku to itak ne gre). V takih primerih bo najbrž v večini primerov funkcioniralo tudi crkljanje Žana sredi noči, če ga bodo še vedno tlačile more. Pa naj ati vztraja z njim, čeprav boste zraven vsi "pocrkali" od nespanja in žalosti ob joku.

Pri nas se je super obneslo, da je mali že od začetka v svoji sobici in da nikoli ni zaspal pri nama (ok, ene parkrat proti jutru ali sredi noči, kadar sem jaz zaspala med dojenjem, ampak zvečer pa, po najzgodnejšem obdobju, res nikoli). Zdaj spi z maksimalno enim zbujanjem na noč v svoji sobi na jogiju na tleh (ker mi je pikiral iz otroške posteljice z ograjico direkt na glavo) in šele zjutraj se pride k nama pocrkljat, spat pa ne .

Vem, da je hudo, če otrok ni poleg tebe, sploh kmalu po rojstvu - jaz sem imela še CR in sem se, ko je šel mož v službo, n-krat na noč z muko (vsaj v začetku) šetkala v njegovo sobo, ga podojila, pa spet šetkala v njegovo sobo in šla nazaj spat - ampak pri nas je bila kakovost in dolžina njegovega spanja definitivno mnogo boljša, kot kadar smo spali skupaj (na morju, pri babici ipd.). Je pa res, da je vsak otrok drugačen, morda našemu drugemu ta režim ne bo ustrezal (lahko poročam čez dva do tri tedne ).

Lp,

živa

Pri nas je bila tudi kriza. Pri 15 mesecih smo jo dali v svojo sobo, 10 dni je bla kriza z zbujanjem tudi na 2 uri. Ko daš to skoz je pa ok in sedaj spi od 7 zvečer do 6 zjutraj brez zbujanja. Je bilo pa precej tuljenja in izsiljevanja.

naša hana je spala skupaj z nama (v isti sobi, vendar v svoji postelji) do dobrega leta, ker smo pač imeli enosobno stanovanje. potem smo se preselili v večje stanovanje, vendar je bila otroška sobica nared šele, ko je bila hana stara približno leto in pol. in smo jo preselili. in je bila navdušena in vse je bilo super približno tri tedne. potem pa se je začelo. zbujanje, jok, k nama v posteljo in podobno. pa sva jo vzela k sebi in čez nekaj mesecev smo poskusili ponovno. nekaj časa je delovalo, potem smo dobili dojenčka in je še vedno nekaj časa bilo vse brez problema, nato pa se je vse skupaj ponovilo. ker imava v spalnici prostora samo za eno otroško posteljo, sem si od brata sposodila košek, jakoba dala v košek, hana pa je bila v njegovi posteljici, ob najini. ko je bil jakob star 4 mesece pa smo oba skupaj preselili v otroško sobo. večjih problemov ni, toda hana kljub temu še velikokrat ponoči pride k nama. pa jo pustim, glavno, da se naspim.
tudi jaz predlagam, da ga začne spat dajat ati. nekaj časa se bo verjetno upiral, toda otroci se kmalu navadijo na nov red. pa nič na silo. če ne bo šlo, poskusite čez en mesec ponovno, ali pa (seveda, če imate možnost, da ste vsi štirje v isti sobi) preselite oba otroka naenkrat. žanu pa razložite, da je zdaj on starejši brat in da bo on čuval malega jonasa, da ne bo sam v sobi. pa veliko sreče in potrpljenja.

Nalin, mogoce te pa lahko malce pomirim ...

Pri nas je bla situacija se hujsa, saj je nas 20-mesecnik lahko zaspal samo in izkljucno na moji joski . (pa ni vazno kdaj...zvecer, popoldan, ali pa ponoci, ce se je zbudil...kar se je seveda pogostokrat dogodilo) ..in to do tistega dneva, ko sem sla rodit. Logicno, da sem ga tega hotela odvadit za pred rojstvom 2. , ampak nekako nama ni ratalo...sem si mislila, ehh klincic, bo ze . In tocno tko je bilo. Prva 2 dneva po prihodu iz porodnisnice, je bilo sicer zelooo naporno...mali se mi je neznansko smilil, ker je ob pogledu na svojega malega bratca, priklopljenega na mamicino josko, zacel neutolazljivo jokat. Najbrz mi ni treba pravit, da se mi je ob tem trgalo srce . In smo ga vsi, od mene, moza, babice do dedka, strica, ful crkljali in se mu izdatno posvecali, tako da je ocitno ugotovil, da ga  ne "ogroza". Poleg tega je bil vedno zraven, ko je bilo treba malcka previti, ali skopati. Sedaj ga ima pa tako rad, da ga nonstop lupcka in boza in mu kaze svoje igracke  (mali je star skoraj 5 mesecev). Aja, in kar je najpomembnejse, ze 4 mesece ga daje spat njegov ati...prej je bilo pa enako, kot pri vas, Nalin, samo jaz sem bila dobra...cisto popolnoma nihce drug.

Ne sekiraj se, tudi pri vas se bo vse uredilo, bos videla.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Zakaj pa nebi bla to tud atijeva odgovornost? Mogoče pa rata. Pri nas je odvajanje od joške ratalo tako, da sem ponoči jest hodil k njemu. Ležal pa z njim zvečer na srečo ni nobeden. Se je lepo navadil zaspati in uspavati sam.

joj, bravo žan, bravo nalin. Kaj ni to fanj občutek se vsaj malo naspati.?  Če dovoliš bi ti še enkrat svetovala , da vključiš tatija  (pa nočem , da greš proti svojim nazorom) iz preprostega razloga, da ko boš v porodnišnici ne bo Žan doživljal krizice , ker ga bo moral ati uspavati.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

še veliko prespanih noči

nalin bravo
nas tudi čaka nekaj podobnega.aprila dobimo   a n. je satara 20m in spi pri naju.ritual uspavanja je dolg in na kocu tudi jaz lezim zaraven nje.
za 1krat nam je uspelo: zaspi v svoji postelji (ki je "dodana" najini) in ne v mojem objemu, zahteva da jo pokrijem in se obrne na drugo stran ter zaspi. včasiih še hoče mojo roko a ji povem da je ne dobi da lahko k sebi stisne kužka.sprejema.
po praznikih pride velika postelja za v njeno sobe in jo bomo probali prestaviti tja.

se bom spomnila tvoje taktike.

lahko noč


_____________________________

23.1.06-Neža
21.4.08-?

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]