[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Prvo povijanje je opravil oče s pomočjo osebja, ker so nas že v šoli za starše učili kako in je poskusil z lutko. Jaz pa sem jih gledala. Uporabljali smo bombažne plenice tako da so nam rekli da naj jo takoj previjemo ko je mokra, ne glede na noč ali dan.

Ko pa jo je bilo potrebno previti drugič pa sem zaprosila za pomoč in so mi z veseljem pomagale. Ker so pisali kako pogosto kakajo in lulajo smo jim pri vsakem previjanju pomagale.

Še to pri nas predlagajo povijanje otroka (swaddling) tako, da so nam tudi to pokazali.

Jaz nisem dobila v porodnišnici nobenega nasveta, ampak ga tudi potrebovala nisem. Edino pozneje, doma, mi je pa patronažna tudi rekla, da naj ga ne previjam ponoči, ker se bo razvadil v smislu, da če bo pokakan, bo hotel biti vedno povsod TAKOJ previt. To da se bo razvadil, ne pa da bo potem ponoči kakal. Tako da jaz sem se tega držala. Se sicer ne spomnim, ali je ponoči bil pokakan ali ne, ker smo itak spali. Ampak previjala ga ponoči nisme nikoli.

Jst je načeloma nisem previjala ponoči. Ko se je zbudila sem jo samo nahranila in poskušala takoj nazaj uspavat. Če pa sem zavohala, da je kakala, sem jo pa seveda previla. Tko so mi tudi svetovale v porodnišnici. Tudi ko so mi pokazale kako jo naj previjam in rihtam, moram rečit da so ble zelo prijazne. Prvič mi je babica pokazala, potem drugič sem pa že sama, ona pa je samo zraven stala.

_____________________________

Ali poznate najzanesljivejše sredstvo, s katerim lahko pahnete v nesrečo svojega otroka?
Dovolite mu, da bo počel vse, kar se mu bo zahotelo.

meni so ravno prav pomagali. saj se je zgodilo, da je dnevna sestra rekla tako, nočna pa drugače, ampak tega nisem vzela smrtno resno. nisem posebej analizirala. itak sem vedela, da bova doma našli najin ritem in bo vse tako kot je treba.

strnjeno: sem bila zelo zadovoljna.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Glede povijanja...prvi dan mi itak sploh niso hotele povedat, kaj točno počnejo , ampak sem vseeno 'zijala' pasla! Najprej je bil povit samo v bombažne pleničke in se je okoli 12h TAKO POKAKAL KOT VELIK DEC - je prišlo vse skozi; nakar sem prosila sestro če mi ga pride sprevit - ženske ni bilo 45minut, jaz pa si nisem upala ker mi je blo vse tako mehko, roke so se mi kar tresle . No, potem mi je razložla da je potrebno otroka sprevijat na 3ure, ne glede na to, ali je pokakan ali ne , drugače ga razvadiš Kasneje je prišla višja zdravstvena sestra z dijaki in sem imela srečo, da je ravno na mojem kazala povijanje in pa handling. Sem se ful naučila in od takrat sprevijala sama. Mi je pa ful zanimivo, ker dostikomu niso pokazali handlinga - meni pa večina stvari, od pravilnega držanja nogic med sprevijanjem, umivanja s tetra krpico, obračanje dojenčka...blo je super.

Vsem, ki smo bile v sobi, so sestre enkrat pokazale, naslednjič pa smo že same "martretirale" naše reveže. Vedno so priskočile na pomoč, ko smo jih kaj vprašale. Pomagalo nam je pa tudi, ko smo gledale druga drugo. Kar se pa tiče "prepovedi" nočnega previjanja, pa mislim, da sem to slišala samo v materinski šoli. Čeprav mislim, da so zelo zelo redke tiste ženske, ki bi svojega otroka pustile ležat pokakanega, samo da ga ne bi razvadile

Moji so se rodili v času,ko še ni bilo v modi,da je otrok pri mamici tudi čez dan.
Po porodu so ga enostavno okopali oblekli in odnesli,me mame pa smo lahko samo hrepeneče čakale uro dojenja.Niti prvega stika z kožo ni bilo.
Nasvete?Nobenih,sem jih pa jaz sveža učenka zdravstvene šole,prav pri prvem porodu naj bi morala biti na praksi na porodnem oddelku,jaz sem jih delila,oziroma pomagala mamicam,pri dojenju.Pokazala in svetovala.
Pri naslednjem sem se pa razkurila in poklicala sestre,da naj pomagajo ženskam in pokažejo kako dojit.Nasvetov nisem vprašala,ker so bile zaposlene sošolke,pa se jim je logično zdelo,da vse znam.
Patronažna(tudi sošolka)je prišla mi povedala kar me je zanimalo,prvo kopanje pa sem opravila kar sama,popkovino sem sama previjala le za materijal sem nažicala.

Jaz sem imela same pozitivne izkušnje. Nisem nič komplicirala, povedale so mi kar sem vprašala, je pa res, da nisem  kaj dosti spraševala.
Nalin sem hotela ti že zadnjič napisat, glede na to, da so po porodu otroka dali v posteljico, da je možno, da je to odvisno od babice, ki vodi porod. Ali pa se je v tem letu kolikor sta narazen najina škrata, spremenila praksa.

_____________________________

:)

V Kranju sta po 2 skupaj v sobi.

Vsaki posebej je pokazala kako in kaj in tudi kako se pravilno dvigne ritko in tako naprej. Mene je celo vprašala, ali želim, da mi še enkrat pokaže, ali bom kar sama, pa sem rekla, da naj kar pokaže, da sem se malo odvadila teh majhnih ritk.

Kar se pa tiče nočnega previjanja pa mislim, da je mišljeno, da ga ne previjaš pred hranjenjem, tako kot čez dan. Če je pokakan, pa jasno, da previješ...

_____________________________

Mirna - 19. 12. 2003
Zarja - 30. 10. 2006

Joj, saj kar ne morem verjet, da dejansko tako množično učijo, da se otroka ne sme previjat, tudi če je pokakan, da se ne bi razvadil.  Bogi otročki...
Drugače jaz kakih nasvetov v porodnišnici nisem kasirala. Previjat mi tudi niso pustile do zadnjega dne, čeprav pokazale so mi pa, pa se mi je zdelo s tistimi tetra plenicami tako zakomplicirano, pa zdaj se tudi nič več ne spomnim in mi bojo morale spet pokazat. Sem se pa enkrat sredi noči, ko je bila pokakana, kar sama jo spravila previt, ker je bila nočna sestra tako obupna, da je sploh nisem več hotla klicat, ker je skoz neki sikala, pa še groba je bila z vsemi novorojenčki tam. Pa mi je nekak jo ratalo zrihtat, sploh ne vem, kako.

Jaz sem bila pravzaprav zelo zadovoljna z oskrbo v porodnišnici, edino kar me je motilo in zaradi česar sem želela čimprej domov je bilo to, da mi je vsaka sestra svetovala drugače . Najprej glede dojenja - midve nisva imeli nikakršnih problemov z dojenjem, za kar sem full hvaležna. Sem jo pa od začetka lažje dojila sede in ena od sester mi je rekla, da če je tako lažje pa naj, saj se bova leže tudi ufurali..Potem je prišla druga in me nadrla, da kaj si mislim, da dojim sede, da bom pa potem jamrala kako me križ boli Jaz sem ji seveda povedala, da bom dojila tako kot je meni lažje in pika. Aja, pa še tole - ker nisem šla kakat cel čas v porodnišnici, so me prepričevale, da morav vzet svečko. Ampak je nisem hotela in pika, ker sem vedela, da nimam kaj kakat, ko pa sem imela pred porodom orto drisko in je šlo ven čisto vse. Vedela sem pa tudi, da se bom pokakala isti trenutek , ko bom prišla domov..In res je bilo tako.

Moja cimra je imala z dojenjem velike probleme. Mleka ni in ni bilo, bradavice so jo bolele, mala ni znala sesat,... Njen otrok je jokal in jokal in ko je za pomoč zaprosila nočno sestro ji je ta zabrusila, da kaj pa misli, da delajo otroci in zakaj ga je pa sploh imela, če je mislila, da ne jočejo Sploh je ni hotela potolažit, pomagat glede dojenja, kakšna lepa beseda bi bila že višek prijaznosti...Potem, ko je nočna odšla sva s skupnimi močni potolažile njenega otroka, ga nekako pristavile in je bil mir. No, me sploh ne čudi, da je ta ista ženska rekla, da komaj čaka, da pride domov, da bo malčici lahko dala dodatek. Žalostno. Če že v porodnišnici doživiš takšen odnos. Jaz sem jo sicer prepričevala, kako se je pa na koncu odločila pa ne vem, ker nimava stikov.


_____________________________

Ne brinite što vas djeca uvijek ne slušaju, brinite se zbog toga što vas neprekidno promatraju (R. Fulghum)

"A clean house is a clear sign of a wasted life"

Jaz sem bila s svetovanjem zelo zadovoljna.
Previjanja so me naučile takoj zjutraj, rodila zvečer, najprej so ga previle same, naslednjič pa sem ga morala sama, seveda pod budnim očesom sestre. Vsakič naslednjič, predvsem pri preoblačenju, pa sem lahko malo pošvinglala s pomočjo sestre, ki je bila itak vedno v previjalnici in 24 ur na voljo.
Svetovale so previjanje na 2 uri, ker v začetku je bil itak vedno pokakan. Od prvega previjanja smo povijali v pampersko, neko posebej majhno, kakšne nisem videla nikjer več  Nobena sestra NI NIKOLI nič rekla o kakšnem razvajanju dojenčkov s tem, da jih prepogosto previjaš.

Pred odhodom iz bolnišnice, sem dobila še pisno literaturo o negovanju, o ravnanju z dojenčkom nasploh in še posebej sem bila opozorjena na literaturo o nenadni smrti dojenčka v zibki, pri čemer so me še posebej opozorili na normalno ogrevanje in oblačenje.

Jaz sem bila z vsemi nasveti in pomočjo zelo zadovoljna, je pa res, da ko je prišla patronažna, je mela zopet svoje teorije. Držala sem se tistih iz porodnišnice, ker so mi bili bližje.

_____________________________

...vox populi...

Tudi meni je vska sestra glede dojenja svetovala drugače. Ena z dvignjenim vzglavjem, druga brez. Po eni strani dobro saj nato izmed teh načinov izbrala enega kateri nama je odgovarjal. Drugače je bilo vse OK.
En butast nasvet pa je bil,vsaj naši ni odgovarjal, da naj je ne namažem po ritki vsakič ko jo previjem. Naj bi se koža razvadila in v primeru pleničnega izpuščaja nato naj ne bi pomagalo nič. Pa je dobila po treh previjanjih brez kreme fajn rdečo rito. Smo hitro začeli mazat in se je takoj izboljšalo. Ima pa drugače suho kožo in potrebuje mazanje.

_____________________________

Gremo veselo.

Baucka si me spomnila: nam so odsvetovali mazanje ritke. Razen, če bi bila rdeča. In naš je res zdržal nekje do 5 meseca brez enkrat rdeče ritke....in brez kreme. Potem pa ko sem enkrat začela mazat, pa je prišel  in zdaj pa tak občutljivo ritko da je kaj

_____________________________

...vox populi...

Meni je ena sestra na oddelku zelo pomagala. Otroka namrec nisem znala pristavit in mi je prinesla nastavke s katerimi sem potem dojila 3 mesece..

Kot sem ze v eni temi prej napisala, me najbolj zivcirajo pricakovanja, ki pa niso v skladu s nudenjem pomoci. Torej, ce nimas pojma, ne forsiraj in ne deli napacnih nasvetov.

Kaj vse sem slisala.. Za mleko moram spit vsaj liter kravjega mleka, jest moram zgance, ce bom dojila z krvavecimi bradavicami bo otroka zvijalo.. Veliko je tega.

Sem pa v nasprotju z tem bila zelo zadvoljna z MB pediatrijo. Kaj pa vem, mogoce sem imela samo sreco. Edino kar me je tam zmotilo je bilo dojenje na 4 ure. Ampak razumem, slo je vseeno za intenzivno nego in mamice nismo mogle bit nenehno ob otroku. Edino moje joske niso tega razumele in smo kuhali z vrocino in mastitisi..


_____________________________

Gospa sem.

- 1.previjanje: ja, kakšna mama pa ste, da ne znate otroka previt?
- 1. pristavljanje:takoj vam pridem pokazat (pride čez cca.40 minut)
- dvig novorojenčka iz posteljice: ja, gospa zdaj pa boste morali že sami dvigovat ( en dan po porodu, z vnetimi zunanjimi in notranjimi šivi.



_____________________________

V našem kraljestvu domujeta princesa Eva in mali naslednik Žiga!

Natalia, katastrofa. In potem se cudijo, ce kaksna mama stakne poporodno depresijo. Jaz najbrz sploh ne bi dojila, ce ne bi bilo tiste edine prijazne sestre, ki je prisla k meni in mi pokazala. Tamali je namrec cist narobe vlekel.

Sem pa tudi jaz skoraj skupaj padla od slabokrvnosti, pa spala sem tako,da me noben ni mogel zbudit, potem so se pa se norca delale, ces, mati spi otrok pa joka.

Se dobro, da obstajajo svetle izjeme..


_____________________________

Gospa sem.

Şeven, pri nas pa  ni hitla zbudit in to celih 8 ur. Sem jo previjala in nato na zizo in je kar spala in spala. Nato sem pa sestro poklicali in ji rekla, in mi je ful pomagala. Je pa mi rekla, naj v bodoče takoj pokličem saj zato so tukaj in niso neki bav bav, da se jih ni treba bat. Bla pa je ena sestra katera ima 4 otroke in mi je tudi pri dojenju zelo pomagala, ker  ni znala držat bradavice in ji je nonstop ven padala in smo jo potem pač mi zraven držali. Jaz sem bila glede svetovanja in tega zelo zadovoljna v MB, razen nege so malo hitro skoz šli. Hvalabogu sem že nekaj znala, sem se učila na tujih otrocih. Pa sem se vseeno počutla, da sem nerodna kot  . Kako se le počutijo tiste mame ki niso imele opravka še z  .  Edino tisti zvočnik mi je šel konkretno na živce.

Res pa da se kvaliteta osebja pokaže ko imaš probleme.


_____________________________

Gremo veselo.

Slišala sem, da se ponoči ne previja, ko je sosednja gospa prosila, če ji dojenčka previjejo, ker je bil pokakan in je neutolažljivo jokal, pa je mislila, da bi to morda pomagalo.

Sama sem bila v porodnišnici sicer zadovoljna, ker se nisem ravno obremenjevala s kako tečno sestro. Motilo me pa je, da je bila 'ta tečna' v naši sobi ravno, ko je bil na vrsti dan, ko naj bi previjale pod budnim očesom (in ob POMOČI!) sestre. Nas je pa smo malo nakurila, če še nismo previle in ko sem začela in nisem točno vedela kako naj se zadeve lotim - prvi otrok pač - je rekla: "Ja, kaj jo pa gledate, takole primite ..." Skratka, počutila sem se malo bedno in komaj čakala, da se odvleče izza mojega hrbta.

Tudi nasveti glede dojenja so bili različni. Zdaj se mi zdi najbolj smešna izjava sestre, ki me je vprašala, kdaj naslednjič jeva in sem rekla, da še nimava urnika, češ A ŠE NIMATA REDA? Halo?! Četrti dan, pa nek red.

Pa malo zoprno mi je bilo pozvonit in sestre klicat za karkoli - klicala sem samo 2x v 10 dneh. Ko sem prvo noč, ko sem bila sama v sobi poklicala za spremstvo do WC-ja, ker se mi je ful vrtelo, ko sem vstala, sem dobila občutek, da sestra ni bila ravno navdušena nad klicem - češ, saj je v WC-ju zvonec, če bi bilo kaj narobe. In kaj, če bi skupaj padla, preden bi prišla do tja? (HI, hi, to se mi je potem res zgodilo drugi dan med obiski in potem so mi sestre prepovedale brez spremstva na WC hodit )

Je pa tako, da imajo sestre vsak dan opravka s ful različnimi ženskami in verjamem, da so kakšne prav nemogoče, tako da nekako razumem manj prijetne odzive, čeprav mi niso všeč. V končni fazi smo vsi samo ljudje.