[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

DOSLEDNOST!!!!!!!!
to pravim jaz, ki imam 12 mesecev starega lumpa in njegovi izpada traja že kar lep čas- vendar vedno-no skoraj vedno POPUSTM. In vem da ne delam prav (kako si ga bomo navadle tako bo), zato imam cel kup knjig o vzgoji doma (knjige ki so jih priporočale mamice) in trenutno berem Z otrokom lahko sodelujete. Res je dobra knjiga in se skušam ravnat po njej- a ne gre vedno- tudi jaz se učim,
lp, Mojca:sloncek::sloncek:

Tudi jaz pravim DOSLEDNOST, pa če to pomeni da ga brcajočega in v navalu ihte nesem čez celo trgovino ven... :( pa pri nevarnih stvareh sploh ni debate!
Veliko se pogovarjava in velikokrat mu povem da ga imam rada, ne maram pa njegovega cepetanja in da s tem ne bo dosegel ničesar.
Kadar ima naval trme si vzameva tudi odmor, umaknem ga v sobo in ko je pripravljen na pogovor lahko pride ven.
Kljub vsemu pa je tudi dan ko imam vsega poln...in s kakšno neumšno pride tudi skozi :)

ciao!tudi jaz imam 13 mesečnega fantiča,in je kot da bi prebirala njegov opis.:zmeden::ups::)-je pač takšno obdobje ki ga dajo vsi otroci skozi.:sloncek:je že res da mu glih vse ne smeš popuščat,mislim da je treba za vse imet mejo.zdaj poiskuša in preiskuša vse nas (vas) kaj lahko doseže.če bo videl da z takšnim obnašanjem nekaj doseže bo to počel vedno.:( je potrebno postavit mejo kaj lahko in kaj ne.imam pa že izkušnje saj imam 10,5 let mlajšo sestro in smo to dali skozi.nekaj časa je to poskušala (trma,ihta,itd...) ko je vidla da s tem ne doseže nič ali glih obratno je odnehala in ubrala drugo taktiko:hudicek:,prosit!!!:)-:)-:)-
moj znanec je tudi imel takšen problem z hčerjo mu je naredila sceno sredi trgovine:hudicek:metanje po tleh,kričanje jokanje, in je prosil prodajalko da mu prinese škaf mrzle vode,si misliš kako ga je pogledala prodajalka:zmeden::zmeden:,pa je tamali zlil na glavo (tudi pobrisal za sabo:)-:)- )ampak ni to naredila nikoli več!!:)-:)-:)-:ups:
ne rečem da moramo to delat tudi mi,pri nas doma kadar se tako obnaša ga enostavno ignoriramo,tako da pol poskuša na drug (boljši) način.včasih krokodilje solze:(( ,včasi te pa tako milo pogleda,da mu ne moreš rečt ne:zmeden::)-.se pa bomo morali še pa še borit z njim saj je zelooooo trmast levček,mi že zdaj pravijo da bo neukrotljiv:((:((.upam da so se zmotili.:ups::)-
no,v glavnem mislim da mora bit vsakega po malem,ustvarit moraš nekako ravnotežje med obema.
upam da te nisem preveč zdolgočasila:zmeden::)-,

lp,Katja&Timi:morje::morje:

Moja mami še prerada pripoveduje o izkušnji, ki jo je doživela, ko sem jaz bila tako mala. Baje sem se tako jokala, da sem ostajala brez sape in včasih sem pomodrela... :ups: :)- dokler ni bilo mami nekoč dovolj in je ob mojem navalu ipike enostavno stopila čez mene in mi rekla, da se naj derem kolikor hočem, da pa ne bom dosegla kar hočem in odšla v drugo sobo. Baje je to bil zame takšen šok, da sem v trenutku utihnila in tega nidsem več počela.

Sodelavka je tudi svojega malega junaka polila z mrzlo vodo, čeprav ji je bilo hudo krivo zato, ampak mali je v trenutku utihnil. In vsakič, ko je začel jokat, je samo nalila vodo v kozarec in vprašala, če hoče še več... pa je bilo potem o.k.

Svakinja pa je otroka pošiljala v sobo in jima rekla, da lahko tam jokata kolkor hočeta, ko pa bosta nehala, pa lahko prideta ven... in je tudi uspelo. Samo trajalo je malo dlje časa kot v prejšnjih primerih... :)-

Voda očitno zaleže. Tudi fantova sodelovka je isto naredila s svojo "histerično" najstnico. Škaf vode sredi dnevne sobe. Menda ji je bilo sicer v trenutku žal, ampak zaleglo je pa:)-:)-:)-.

Lp Lunca

Tud jaz sem za DOSLEDNOST, jest tamalo pustim kolikor hoče pa se nej dere, enkrat jo ze mine

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Glede popuščanja otrokom, mislim, da je tako: če imaš energijo, da mu strežeš vedno več in se ravnaš po tem, da mu bo vedno in povsod lepo, da bo dosegel kar bo hotel, le da ne bo jokal, potem to kar počni. Jaz je nimam in smo zato kar hitro zmenjeni, kaj lahko in kaj ne.
Otrok hitro vidi, kjer so tvoje meje, kdaj oklevaš, če bi mu popustil, in kdaj si odločen, da mu ne boš. Če npr. rečeš: Ne, ne bova šla še ven, pa če se dereš, kolikor se hočeš, in delaš, kar imaš pač za narediti, bo videl, da misliš resno. Če pa rečeš: Oh, no, saj sem rekla, da ne morem, bova šla malo pozneje, ne jokat, in se ustaviš pri njem in se pregovarjaš in vzdihuješ, potem že vidi, da malo vse skupaj že deluje in se sigurno potrudi, da bo še bolj.

Pozdravček Bagi1

Ne sekiraj se, ker je to čisto značilno za to obdobje in na žalost še bo trajalo nekaj časa in se celo stopnjevalo! :zmeden::(:zmeden:
Mislim, da so ti mamice kar fajn svetovale jaz pa bi k temu dodala še to, da bodi strpna, če te prime jeza raje pojdi ven, kot da zneseš gnev na tamalega. :angel:

Do tega pa prihaja v glavnem zato, ker se otrok začne zavedati sebe, svoje volje, postavlja se v prostor, ugotavlja da je in da obstaja!!! Tako ,da mu preveč tudi ne smeš pristriči kril, ker bo to tudi udarec za njega...poišči srednjo pot, ki bo ustrezala tebi, preberi si kakšno dobro knjigo o vzgoi, ne dovoli, da vedno uveljavlja svojo voljo...in veliko pozitivne energije!:sloncek:

Tito metodo z vodo je tudi ena moja kolrgica preizkusila, malega kričača je enostavno pod hladen tuš postavila in je bilo bole pa tudi pšonovilo se ni. Toda ne delaj nečesar za kar ti je lahko kasneje žal. Raje se ohladi ti s krajšim sprehodom malega pa odločno pusti doma!

PA OBILO VESELJA, SAJ BO TUDI TO MINILO!:sloncek:

Jasno in z odločnim glasom mu tudi povej, da ti to ni všeč, da igračko boli, če jo meče...