[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Time out metoda je ponavadi primerna za napade trme in besa (ko otroku ne moremo preusmeriti pozornosti, ko grize, brca, se meče po tleh, tuli...) - otroka se da v varno okolje na samo, ampak samo za minuto (tako majhnega kot je tvoj) in mora vedeti, da smo na drugi strani in da ga bomo prišli iskat. Drugače vmes pozabi, zakaj je tam sam, zakaj smo ga dali proč. Tudi če se nam zdi, da več razume, se potem spomni in pove... otrok enostavno hitro pozabi, ker ima pač kratkotrajnejšo pozornost in se potem usmeri že na druge stvari.
Ne vem sicer, zakaj ga ti "kaznuješ", ampak če nekaj počne kar naj ne bi, kar nam ni všeč, se običajno starši kar moramo potruditi s preusmerjanjem pozornosti, če pa temu sledi napad trme in besa, potem pa time out.

HMMM...MISLIM DA TA METODA ŠE NI PRIMERNA ZA ENO LETNIKA. PR NS JE ZAČELA PALIT ŠELE ZDAJ pa je stara čz 2 leti. da sploh razume zakaj more v sobo. pri tej starosti se mi zdi pa boljš rešitev preusmerjanje pozornosti in odstranitev iz kraja zločina

Tudi jaz mislim, da ta metoda še ni primerna za enoletnika, ker v bistvu ne ve, kaj si mu s tem hotela povedati. Mogoče bo celo mislil, da je graja povezana s posteljico in ti na koncu ne bo hotel spati.

Mi smo našemu pač pkazali in povedali, če nekaj ni smel, ker nam to seveda ni ratalo (pri tej starosti), smo ga umaknili s "prizorišča" in umserili njegovo pozornost v nekaj drugega. Če je bilo potrebno 5x, smo to naredili 5x, če pa 100x, pa stokrat. Pri ta večjem je bilo bolj 100x(če je bil dobre volje ), pri ta malem prej 5x.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

tako kot ti je napisala sonjaka. metoda je primerna tudi za enoletnika, vendar je nujno, da jo časovno omejimo (nekaj trenutkov, pol minutke, minutka). in seveda je ni smiselno uporabljati pogosto, temveč le takrat, ko drugo zares ne zaleže. nekateri spet bodo trdili, da je ta metoda grozna ipd, ampak vsak po svoje. jaz vem, da imaš lahko že z enoletnikom ali mlajšim resne težave z dopovedovanjem in preusmerjanjem pozornosti. midva z možem sva po time-outu posegla res v skrajni sili. sicer sva zelo dosledna pri pojasnjevanju, dopovodovanju, a vseeno pri naši mali trmici včasih ni drugega izhoda.

je pa sigurno to metoda, ki omogoča tudi tebi time-out, da se malo spihaš in potem nadaljuješ z dopovedovanjem:)

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Ze res,da je treba zgodaj zacet postavljat meje, ampak pri enoletniku so ukrepi cist drugi kot recimo pri dvoletniku...se mi zdi, da je postavljanje v sobo enoletnika mal mimo,ker te ne bo razumel zakaj si to naredila...pri dveh letih je situacija cisto druga...ceprav,ce jaz to izvedem pri svojem, se uleze, pokrije in zacne pogovarjat ..se pravi ta metoda pri nas ne ucinkuje...

Jst bi ga raje mal ignorirala in ne postavla v drugo sobo...tudi to,da mora kao vedet,da ste tam je mimo...s tem ne bos naredila nic...tamal bo krical in se metal,dokler tebi ne bo prekipelo tudi od slabe vesti in ga bos sla iskat..tamal bo v momentu dober ti se bos pa sprasevala ali si naredila prav ali ne...

Se mi zdi,da bos najbos nardila,ce ga zignoriras ali mu ponudis kaksno drugo stvar,da mu preusmeris misli...ko bo vecji se bosta sla pa druge fore, spet vprasanje,kaj bo pri tvojem pomagalo...jst recimo se se borila z vsemi moznimi, tako je me mulc preizkusal, se metal po tleh, krical....ampak pri nas se je obneslo zgolj ignoriranje..tega ne prenese..ceprav se mi zdi,da je iz hujsega zlezel ven...ce mu stvar razlozim vcasih celo pomaga..kdo bi si mislil

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi smo do dveh let umaknili kar nekaj stvari(celo mizo v dnevni sobi). Kaj pa vem, otrok ve, da nekaj ne sme, se strinjam, ne ve pa ZAKAJ ne sme. Pa saj pri enem letu tega tudi ni zmožen.

_____________________________

"Vrabec zavida pavu breme njegovega repa".
R. Tagore

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

ja moja je tut odpirala dvd in pritiskala gor vse gumbe. pa sem prosila, razlagala, tulila, po riti dvakrat in nič od tega ni zalegl. na konc smo njeno pritiskanje ignoriral, sej v bistvu kej dost ne more razštelat pokvart pa sploh ne in pol k se nismo več drl nano je sploh ni več dvd zanimal.
pa je tolkla s kastrolcam železnim po tvju, ja tvja res ne morm umaknt sem pa kastolce, ko sem ji že 100tič rekla naj neha. pol k jih je po mesecu al dveh nazaj dobila je že vedla da ne sme tolčt.
ne vem vsak otrok rab drugalno vzgojo in pri vsakem drugo pali.

točno tako.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Uf, ne verjamem, da tako majhen otrok ve, zakaj je bil kaznovan. Po moje samo ve, da je mami nekaj huda ali kaj takega. Bi bilo treba v kakšno knjigo pogledat, kdaj se otroški možgani do katere meje razvijejo. Ker so ene stopnje. Npr. prav primer, da otroka, ko nas udari, udarimo nazaj (po rokici). Do določene starosti teh dveh dejanj še ne zna povezat, ko ga "udarimo" nazaj, samo ve, da smo ga "udarili", ne zna dogodka povezat s tem, da je tudi on odaril že prej.
Jaz ne bi tega počela, Nalin.

Splišni, metoda je bila opisana v eni prejšnjih številk "Moj malček" (ali pa Mama, se mi zdi). lahko si tam prebereš kaj več o tem.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Kakšna metoda? A ta o kaznovanju enoletnika? Ker sicer je osama O.K. zadeva, pri nas je delovala. Le da potem, ko je otrok že starejši. Pri enem letu se meni zdi prezgodaj, vsaj za Tiborja vem, da ne bi razumel. Bom pogledala, kaj o tem meni Penelope Leach.

ja, ta metoda time-outa je bila opisana in je tudi pisalo, da je čas potrebno prilagodit starosti otroka. za enoletnega malčka kake pol minute oz. minuta za leto starosti (tako je pisalo). saj ni, da bi človek vzel vse dobesedno, pač vsak starš oceni kaj je za njegovega mulca najbolje in tako naredi. hotal sem sam povedat, da je bilo napisano točno to, da tudi enoletnik zašteka poanto - pač ne razume na relaciji vzrok-posledica (kar še tudi dve-letnik ne razume), razume pa, da nečesa ne sme početi.

pri nas je ta način "dopovodenovanja" res imel učinek, medtem ko npr. niti pod razno ni učinkovalo, da sem jo pustila jokati dokler ni zaspala. sicer gre zdaj spat brez problema, se pa še vedno vsako noč zbudi in hoče k mamici. in nič ne zaleže. če hočeva midva vsaj kolikor toliko v službi funkcionirat, jo vzameva sredi noči k sebi in spimo dalje.

_____________________________

Two things are infinite: the universe and human stupidity; and I'm not sure about the universe. Albert Einstein

Pri nas je bila ista zgodba, v sobi imava stolp, pa vedo, ko je šel mimo, je pritiskal gume. Pa sva ga kratkomalo izključila iz elektrike, pa je mir. Pa nima kaj pokvarit. Pritiska že lahko, cd-ja pa ne more ven vzet. Midva stvari, za katere veva, da jih lahko pokvari ali pa so njemu škodljive, umikava.

Verjemi, da bo še veliko časa, da ga boš lahko naučila, kaj sme in česa ne. In kot je Marogica napisala,da so marsikakšno stvar umikali pred otrokom, mi jih tudi, od nožev, do čistil,...pa je star 2leti in 5 mesecev. Ker pri otroku nikoli ne veš. Res, da te lahko uboga, samo ko se mu pojavi priložnost, ne bo razmišljal, ali lahko ali ne, ampak bo kar izbral tisto varianto, da lahko.

Dostikrat poslušam, ko kdo godrnja, naš malček pa je pokvaril telefon, pa daljinca....ja kaj mu pa takšne stvari puščate na dosegu rok. Otroku so pač takšne stvari zanimive.

Sem na brzino pogledala v knjigo, pa seveda kakšnega kaznovanja pri tej starosti sploh ni omenjenega. Omenjeni so le različni joki, eden med njimi je tudi jok iz besa oziroma jeze. No, in tu piše, da je prav, da otrok spozna tudi to čustvo. To pomeni, da je prav, da ga ne tolažimo, če joka, ko česa ne sme. Piše, da otroka primemo in ga prenesemo v drug prostor (ampak ne, da bi bil tam sam, samo toliko, da ga odstranimo od vzroka joka). Piše, da še več mesecev ne bo razumel, da česa ne sme. In da ne razume, da so naša zanimanja drugačna od njegovih. On misli, da so ista. Zato je najbolje, da se "objekt poželenja"  omakne njegovim očem oziroma dosegu.

3x

Odrasel človek potrebuje tri tedne, da osvoji novo navado.

Sama si niti pri najboljši volji niti približno ne zapomnim stvari že po treh ponavljanjih...

kaznovanje enoletnika?????

oprosti, no, vsak po svoje...
ampak imam doma 11-mesečnika in si pri najboljši volji ne predstavljam, da bi ga imela za kaj kaznovati....

pa upam, da ne zameriš.lp, mojca

Vse lepo in prav samo mislm da Žan točno ve da ne sme tega delat in to namerno naredi potem is vogala gleda kako bova reagirala prav vidi se, da naju preverja in če mu midva ne pokažava da tega ne sme potem nisva naredila nič.
Aja največkrat pa naredi tako da s eno roko šari po stolpu in naju skozi opazuje čim en od naju pogleda  hitro roke umakne s stolpa in začne nekaj drugega delat  brskat "kao" ko pa se spet obrneva in s kotičkom očesa še zmeraj opazujeva pa on spet veselo naprej po radiu..
Nekateri pravite da naj umakneva umaknila sva skoraj vse is dnevne edino kar nama je ustalo je tv in radio naj še to umakniva ?
Potem je bolje, da naredim eno sobo s 4 imi stenami brez vsega ..
Aja nekdo je rekel da mu, da je treba preusmeriti pozornost JA pa kaj še to je palilo pri 7 ih mesecih potem pa , ko se je začel zavedati, da to načrtno delava pa ni palilo več


Recimo v kuhinji ve  da ne sme odpirat omar točno ve ampak jih vsakič  na novo veselo odpira in zmeče ven stvari za katere tudi sam nisem vedel da so tam ampak recimo včeraj, ko sem videl da odpira omaro sem mu lepo rekel žan omare smo se zmenil, da se ne odpira in te lepo prosim da jo zapreš  in se ne igraš več s njo nisem mogel verjeti pogledal me je se zasmejal zapru omaro in odšel stran ....

Vglavnem moje mnenje je da je to čisto odvisno  od vsakega otroka kako dojema stvari navsezadnje smo si vsi ljudje drugačni naj povem tudi otroki so ljudje in mislim, da tega ne moreš prebrat v nobeni knjigi reviji mami ......... ampak se moreš ravnati po občutku, ker le ti kot starš veš kaj in kako je najbolje, ter česa je otrok sposoben....

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Mi nismo umaknili čisto nič. In kjerkoli je Mičica v varstvu povemo, da ni potrebno umikati.

Zakaj pričakuješ, da se bo otrok prilagodil tvojim normam obnašanja, če si že v osnovi okolje prilagodila njemu? Kakšno sporoćilo si mu s tem dala? Samo sprašujem .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Ja, to dejansko tako je. Nimajo miru, dokler tistega ne primejo v roke in pogledajo, kaj to je, ko je tako zanimivo. Pri nas je bilo isto. In nima nobenega smisla pogovarjanje, dopovedovanje, razlaganje, niti kaznovanje (to je zame dresiranje - pri tej starosti). Pomaga edino odmikanje predmetov. Lahko ga ti zdaj eno leto kaznuješ, dopoveduješ, mu razlagaš, čez eno leto bo pa enako razumel, da se nečesa ne sme, kot bi tisto stvar že prej enostavno umaknila. Je čisto zadostno vzgojno, če strogo rečeš ne, tega se pa ne sme, vzameš in spraviš.