Sploh ne vem kje in kako začeti...Da se ne bom po nepotrebnem razpisala bom samo rekla, da naša štiriletnica spada med težavne otroke in ima zelo podobne izpade kakor pišeta tukaj "utrujena starša":
http://209.85.129.132/search?q=cache:xpFkeGBB9JYJ:med.over.net/forum5/read.php%3F25,1146031+te%C5%BEaven+otrok&cd=1&hl=sl&ct=clnk&gl=si&client=firefox-a

Naj še omenim, da imamo tudi dojenčico in prav z njenim prihodom so se težave s starejšo hčerko začele stopnjevati, kljub trudu, da se naši odnosi zaradi dojenčka niso spremenili in jo v zvezi z dojenčkom vedno vključujemo zraven. Sestrico ima zelo rada.
Z doslednostjo in vztrajnostjo smo do prihoda dojenčice lepo uspevali, zdaj se mi pa zdi da v tem očitno popuščamo (glede na njeno obnašanje), saj je postala neznosna. Izvajamo nekatere ukrepe opisane v zgornjem linku (objem, izolacija, nagrajevanje) vendar zaenkrat ni nikakršne izboljšave. Težave imajo z njo tudi v vrtcu - večkrat je kaznovana (se ne sme igrati v kotičku) in to tudi sama pove, kar pomeni, da se zaveda.
Opažam, da je postala občutljiva kadar povzdignem glas ali se razjezim - takrat jo popadeta jeza in bes - najprej začne govoriti da bo namerno nekaj pokvarila, strgala, polomila,...nato vsepovprek začne brcat, metat stvari ki ji pridejo pod roke...včasih pomaga zgolj objem. Takrat se pomiri in se lahko mirno pogovoriva. Včasih pa objem pač ne zaleže in celo poslabša situacijo. Tudi udari me, včasih večkrat. Takrat jo dam v "izolirnico". Potem pa se začne: "Ubila te bom, ker si huda!" ali "Ubila te bom, ker me ne maraš!""...
To je zdaj enih 14 dni - in njene besede me ubijajo. To pač več niso besede ki bi jih bilo smiselno ignorirati. Ali pač Sploh ne vem več kaj naj?

Vem, da na svoj način kriči po pozornosti, vem, da mi skuša nekaj na svoj način dopovedat...a jaz ne vem, ne znam ji pomagati. S svojim agresivnim obnašanjem in izpadi postane nevarna sebi in drugim...Naj še povem, da poleg ostalega namenjanja pozornosti (igra, klepet,...) jo večkrat na dan vzamem v naročje, jo pobožam, crkljam, poljubčkam...in ji povem, DA JO IMAM RADA. In takrat tudi ona meni reče, da me ima rada...
Te scene so dnevno na sporedu. Zgodi se mogoče 1x mesečno, da je v redu. In takrat je tako ljubka punčka. Čisto druga oseba...

Ne vem več kako in kaj naj z njo. Rada jo imam, a ne znam ji pomagat. Kaj menite, kaj naj storim? Razmišljam o strokovni pomoči, vendar ne vem kam in na koga se obrnit? Prosim pomoč.




_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

tak je tud naš 5letnik..no malo manj hud,ampak ima izpade tud take.in včsik bi najraje sestrico vrgel v steno ko se razjezi.me malo strah kaj bo z njega ko odraste

Če ne bi napisala, da je bila že pred rojstvom sestrice težavna, bi ti napisala, da je verjetno samo obdobje, tako pa te žal ne morem potolažiti 
Doma imam 8-letnika in se že od nekdaj ubadamo s podobnimi težavami. Saj ne rečem, stvari se z leti izboljšujejo, ampak tisti izpadi besa, jeze in sovraštva ...
Mi smo poiskali pomoč. Malček pozno mogoče, pa predvsem tudi zaradi drugih težav, ki so sicer bile že prej, ampak so nas z vstopom v šolo dokončno prizemljile, tako da upam, da bomo nekako zvozili.

Na tvojem mestu bi se najprej obrnila na pomoč kar v vrtcu, gotovo imajo svetovalno delavko. Razen tega in čim bolj jeklenih živcev, ti žal ne znam svetovati.
Srečno.

To, da si poiščete strokovno pomoč se mi zdi super zamisel. Pediatrinji omeni, da bi rada napotnico za pedopsihologa. Naš mali  (in jaz z njim) je tudi potreboval pomoč pedopsihologinje pri nesreči moža in ga je kar lepo porihtala ( z nasveti meni kako naj ravnam, pa tudi s pogovorom z njim).
Srečno.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Enake težave imam jaz s sinom (4,5 let) in ne vem, kako naj se z njimi spopadam. Še ponoči zadnje čase opažam, da zelo živo sanja in ravno predvčerajšnjim ga slišim, ko v spanju govori mami grda si! Čez dan pa samo divjanje, kričanje, in jokcanje za vsako malenkost. Ko ga poskušam dati na hladno, pride ven, se dere, govori, da me bo udaril in kako grda sem. Najbolj pa me skrbi dejstvo, da imam doma tudi 2,5 letnico, ki ga v vsem posnema.

Tudi jaz bom vesela kakršnihkoli odgovorov oz. nasvetov.

lp

se mi zdi, da otrok izraža agresivno stanje takrat, ko ga kaj muči.
vsaj pri nas je tako. so dnevi, ko nikakor ne prideva skupaj in vse to se stopnjuje do joka in kričanja,... ko sva oba že na koncu z močmi pa imava voljo za pogovor (prej nama nikakor ne uspe) in takrat ponavadi izvem, kaj ga muči. kakšna zame povsem banalna zadeva, njemu pa groza!

otroci dojemajo svet malo drugače kot mi odrasli. meni pomaga, da grem v svoje otroštvo po nasvete.

je pa res, če pride dojenček: kljub temu, da se starejšemu posvečaš večino časa, se mu bo zdelo tistih pet minut, ki jih posvetiš bratcu ali sestrici neskončnih,...
ko sem dojenčka na začetku dojila, je vedno šel iskat svojo dudo in me prijel za roko. zdaj tega ne počne več, ker je dobil nekakšno potrdilo, da sem tudi takrat še vedno njegova mamica.

res pa je, da so si otroci med seboj različni.
različno seme v drugačnih tleh. tehnika obdelovanja se razlikuje... ampak se mi zdi, da je pa še vedno pomembno časovno zapovrstje delovnih opravil - če je le-to zmedeno, postane tudi otrok zmeden.

otroški psiholog pa se mi zdi dobra ideja.
samo je že res, da je večina otrok tam skoraj idealna, če ne že idealna. pokažejo vse svoje čare.

ah,... otroštvo je težavna zadeva. vsi nekaj zahtevajo in pričakujejo,...

Nisem brala vseh odgovorov ampak toplo bi priporočila knjigo Eksplozivni otrok od dr.Ross W. Greene - lepo razloži, da so nekateri otroci tudi drugačni in da pri njih običajne metode odpovejo oziroma vse še poslabšajo. Morda se najdete notri.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

kaj pa ce se vse, ki imate "hude" otroke ob naslednjem napadu naredite zelo prizadete in zalostne?
nas tadej je bil podoben okoli 4ih let. in sem se vedno naredila zeloooo zelo zalostno. pa se (grdo, priznam) sla do starejsega,Domna in mu vsa zalostna razlagala, da ne vem kaj naj naredim, da me bo tadej imel rad. seveda tako, da me je mali slisal. domnu sem pa mezikala, da je vedel zakaj se gre. pri nas je paliilo to....

UBITI je zelo običajna in vsakodnevna zveza. Pomen pa je res grozen, samo to še ne pomeni, da si morajo starši groziti , da bi se jo štiriletnica naučila.

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

ne, doma si česa takega ne govorimo, mi je pa kliknilo zdajle, da zelo pogosto posluša pravljico o Sneguljčici (na CD-ju, zvočni knjigi in še zvečer včasih hoče, da ji jo beremo) in v nekem odseku zlobna mačeha ko ji ogledalo pove, da je Sneguljčica lepša od nje, reče jezno: "Ubila bom Sneguljčico!"..in potem pošlje lovca da naj jo ubije...mogoče je od tukaj pobrala


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

ne vem no, pa kaj nikoli ne sliši: ta pa ta se je UBIL v prometni nesreči ali ji nikoli nisi rekla "pojdi dol s tega zida, da se še ne ubiješ" ali " ubiti komarja"  ali...

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Če ti uporabljaš ali ne nima zveze s tem, da se uboji vsakodnevno dogajajo. Če ne omenjaš , pa se ne more zgoditi ali kako? Upam, da nisi iz napisanega razumela, da pa mi to uporabljamo v medsebojni vsakodnevni komunikaciji  v smislu kot ga od tt  punčka.
Jaz imam štiriletnika in ve, kot sem že napisala, da se ljudje ubijajo v prometni nesreči, v vojni. Ve , da nono ubije kokoš. Ve , da on ubije komarja , ko ga piči. Ve, da lovci ubijejo živali. Ve, da mora žival umreti, se pravi, da jo nekdo ubije , da jo lahko pojemo.

Tom Taylor, zdaj sem se spomnila, da si žalovala za nekom, ki je bil ubit. Takrat ste deklici kaj razložili?

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

milena, koliko je star tvoj  (a,i) otrok?

vidim, da si dopisala..a tvoja sestra ima šest let ali hči? Nisem točno razumela.

< Sporočilo je popravil uškinamama -- 5.1.2010 11:56:50 >

_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

Hmmm...mogoče je tudi kaj na tem. Ampak to je bilo pač preveč tragično, da bi otroku karkoli razlagali. Na grobu za 1.novembra je sicer res nekaj spraševala zakaj je umrla, pa se spomnim da sem rekla "da je umrla po nesreči". Uf...da bi mali glavici razlagala kaj več od tega..Čisto preveč hudo za odraslega, kaj šele za otroka.
Upam pa, da se "pametna" tašča ni preveč poglabljala v razlago


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.

Ne vem, če je , ampak prav iz razloga , da ji bi lahko , bi to vlogo prevzela jaz.  Ke r , če ji bi povedala sama bi vsaj vedela pri čem sem. Zakaj se ti zdi, da bi bilo narobe, če bi deklici povedala npr. da so na svetu tudi hudobni ljudje, da želijo škoditi drugim . Lahko se navezuješ npr. na mačeho iz Sneguljčice.  Veš včasih se mi zdi, da bi te naše otroke tako radi zavarovali pred vsem hudim, slabim , da jim niti ne omenjamo slabih/negativnih možnosti. Samo ne vem, če jim ta zavitost v vato koristi  
Zdaj, ko si napisala, da ji lahko tudi tašča ali kdo drug predstavi smrt/uboj se mi je porodila mislel, da ji je res nekdo na pol razložil kaj to pomeni. iN, ker nima razčičenih pojmov uporablja ta izraz proti tebi (mogoče misli, da ... )
Pri nas doma ni tabu tem. O smrti, spolnosti se hočem v prvi vrsti sama pogovoriti z otrokom , ker nočem, da  pri 7-8 letih pade pretdo iz kokuna.


_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

zadnjič je svojemu bratcu rekel "sovražim te" čez pet minut ga je pa že objemal "moj moj".
ne vem, če se dejansko zavedajo kaj pomenijo besede sovražim te, ne maram te, ubila te bom,...

ko je meni prvič rekel, da me ne mara, se mi je skoraj svet sesul, potolažila me je mami rekoč, da jih bom še velikokrat slišala in še v kakšni hujši verziji. takšna sem bila namreč jaz. pa sem danes povsem miroljubno bitje.

se mi zdi, da če je otrok jezen, da mu ne smemo tega čustva prepovedati temveč ga moramo naučiti, da se z njim spopade.

vas grem dalje prebirat,... to mi je vedno znova in znova zanimiva tema. vsakič se kaj novega naučim.

Ne ni mi rekel, da me bo ubil . Po mojem ravno iz razloga , ker ve , da pomeni ubiti -vzeti življenje. Da je dejanje dokončno , nepreklicno. 



_____________________________

Najina Uš : staršem prijazen otrok.

se strinjam s tem.

Mislim da ideja o psihologu sploh ni slaba ..bosta se obe naučili spopadati z njeno jezo. mislim da bo velik korak ko začne kričat da se pogovarjaš z njo, na način da ti ona pove kaj jo mori. "Vidim te da si jezna..." "Rada bi ti pomagala, povej mi kaj te tako žalosti..." Otroku moramo pokazat in ga naučit kako povedat svoje občutke..in ga na koncu slišat. Zdi se mi da ona tako reagira/komunicira ker misli da je edino tako dejansko slišiš in popolnoma dobi tvojo pozornost, ko je rabi. In seveda mora vedet da je tvoja ljubezen do nje brezpogojna

Kar se tiče besed: Ubil te bom, Ne maram te in podobno, tega ni resno za jemat. Kvečjem,u je treba takrat otroku rečt kaj v smislu: A res? Jaz te imam pa tako rada, pa še to neprizadeto. Ker otrok seveda tega ne misli resno, samo izraža svojo stisko na tak način. To je popolnoma naravna in običajna reakcija.

saj to je problem - ne vem točno kaj jo muči. Saj lahko da jo muči nekaj kar je zame mogoče banalna malenkost, zanjo pa hud strah ali stiska ki jo izraža s temi besedami in agresivnimi izpadi. Ker jje pa še tako majhna, da se ne zna drugače izrazit.


_____________________________

Nihče vam ne more dati več, kot vam jaz lahko obljubim.