Imam 4 leta starejšo sestro, ki ima 2 otroka (8 in 6 let), sama pa imam nekaj mesecev staro punčko.

Že v otroštvu je bila edina vzgoja pri nas doma pretepanje (z očetove strani). Jaz sem jo veliko bolje odnesla kot sestra, saj je bila ona kot starejša bolj kriva za vse "lumparije". Potem pa je postala zelo naporna najstnica in se je pozornost čisto odvrnila od mene. Ona pa je špricala šolo, imela popravce, uhajala ponoči skozi okno od doma, na koncu šole sploh ni naredila in seveda za vsako stvar je bilo doma z očetove strani samo pretepanje. Kasneje se je začela boriti nazaj, ga je praskala, grizla in vsakič poklicala policijo. Tako so ga denarne kazni nekako »spametovale«.

Potem sestra dobi fanta (sedaj je to njen mož), ki ni bil Slovenec (ampak iz Bosne) in fotr spet znori in reče naj prekine zvezo ali spakira iz hiše. In je šla. Veliko mesecev niso bili v stikih, potem pa ga je vseeno povabila na poroko (takrat že noseča). In po poroki je bilo vse drugače, jih je povabil živeti domov, kjer naj bi izdelala zgornje nadstropje hiše. In ona dva prideta, začneta delati stanovanje, ma ni minilo niti 3 mesece se že nekaj skregajo in jih spet vrže na cesto. In sta se spet odselila, spet ni bilo stikov kar en lep čas.

Ko je rodila drugega otroka, gre moj oče spet k njej, jo vabi naj pride domov, da bo vse drugače, da ji bo napisal zgornji štuk hiše, tako da bosta lahko sigurna, da bosta lahko vedno tam. In onadva spet prideta, izdelata stanovanje in se 2 leti super razumejo. Vse dokler ni za rakom umrla moja mami. Ona je namreč uredila, da vse po njej podedujeva midve s sestro, on pa nič. In je začel govoriti, da tega ne bo dopustil, da je tudi on upravičen, da naju bo tožil itd. obenem pa pričakoval, da mu bo moja sestra kuhala in sama financirala vso hrano zanj, čeprav so štirje živeli z eno plačo, on pa je imel lastne prihodke. Seveda je počilo.

In ker jih ni mogel kar tako gladko postaviti na cesto, se je odločil, da bo nagajal. Sledilo je menjavanje ključavnic, zaklepanje skupnih prostorov, namensko loputanje z vrati do 23. ure, da otroci niso mogli spati, čakanje na stopnišču in prerekanje, ko je šel kdo mimo… Meni se je skoraj zmešalo v tistem okolju in sem si poiskala najemniško stanovanje, pobrala stvari in šla. On pa je nadaljeval z nagajanjem na še hujše načine – izklopil jim je gretje sredi zime, naročil izklop elektrike in čisto na koncu jim je zagrozil, da jih bo vse pobil, če ne bodo šli. Tisti dan je potem napadel svaka in sta se pošteno stepla. To je bila kaplja čez rob in res niso imeli druge izbire, kot da se odselijo. Naj tukaj omenim še to, da je bila seveda pri vsakem hujšem dogodku poklicana policija, ki pa ni ukrepala, saj »človek lahko v svojem dela kar mu paše«. In ker je bil fotr pač delni lastnik hiše je lahko počel karkoli.
Moja sestra je imela pri tem srečo, saj ji je teta ponudila zapuščeno hišo, da so lahko v njej brezplačno živeli. Najemnine si žal niso mogli privoščiti, saj so imeli še vedno samo 1 plačo. Je pa ta hiša res zelo stara, ogrevanje vode in prostorov je na drva in to v vsaki sobi posebej, veliko je vlage, pozimi se kar zlepa ne segreje, ampak to je bila edina opcija.

V tem času smo se z očetom videvali samo na sodišču in pri odvetnikih – seveda naju je tožil za dediščino. Seveda pa imamo v Sloveniji tak super sodni sistem, da postopek traja leta in leta, in ni prijetno ne s finančnega vidika ne s strani živcev. Zato sem jaz, ko sem zanosila, predlagala, da se le poskusimo nekako dogovorit, saj sem svojemu otroku želela prihod v mirno okolje. In res nam je nekako uspelo zrihtat glede dediščine, tako da imam zdaj ljubi mir. Oče je postal lastnik celotne hiše, midve pa sva v zameno dobili drugi dve nepremičnini, hišo pa dobiva po njegovi smrti. Ampak… kmalu po tem ko smo se dogovorili, se je oče pojavil sestri na vratih in se SPET želel nekaj pobotat. Pa je sprva rekla, da ni šans, da z njim ne misli več govorit ampak je vztrajal in so spet imeli neke minimalne stike. Jaz pa še vedno ne. Imam pa seveda skoz stike s sestro.

V tem času sva celo uspeli prodat eno majhno zemljo in sva iztržili vsaka po 20 tisoč eur, jaz sem dala denar med moje prihranke, saj imam namen kupit stanovanje ali hišo, kaj pa je naredila moja sestra – kupila je avto za 17 tisoč eur. Pa to ne moreš verjet!! Sploh ko je vedno govorila kako bo zidala hišo.

No in zdaj k bistvu – zadnjič me sestra kliče in mi pove, da se čez nekaj mesecev selijo spet nazaj v hišo očeta. Da jim preseda neudobje v tisti stari hiši in večno tudi ne morejo biti tam. Seveda me je skoraj kap – mislim, jaz se držim reka, da gre še osel samo enkrat na led, ne pa kar trikrat. Zdaj bodo kao naredili lasten vhod in bo vse drugače, oče je pa kao ves vesel, ker mu je dolgčas, ker je sam v hiši.

Jaz sem pa zdaj v dilemi, če bi sploh kdaj obiskala mojo sestro. Do sedaj sem jo recimo 1x na 2 meseca, včasih so pa oni prišli k meni. Zdaj pa mi ni misel, da bi jo tam obiskovala prav nič všeč, saj bi potem slej ko prej srečala očeta in ta bi itak hotel stike z mano. Jaz pa stikov nekako nočem, ker res uživam v miru, ki ga imam sedaj.

Rada bi mnenje kaj bi vi naredili na mojem mestu.

Ne hodila k njej na obisk,bi ji povedala kako cutim in zelim.Bi pa ona bila vabljena k nam.

Brigaj se zase, ker to ni tvoja stvar.

Razen če se sekiraš, da bi ona podedovala še tvoj del

A bi te morala imeti tvoje dovoljenje kaj bo z denarjem!?

joj,bedasta  telenovela.zdaj vem od kod črpajo svoje zgodbe

Situacija, ki jo opisuješ mi je precej znana, ker sem jo doživljala tudi jaz. Neverjetno podobna moji zgodbi. No, midve s sestro sva obe odšli in nimava nič od hiše, katera naj bi pripadala vsaki 1/3 (tri etažna hiša). Pri 17-ih sem odšla (sestra 20ih) in upam, da se ne bom nikdar več vrnila, ker je v tej hisi preveč negativnega in preveč slabih izkušenj. Mislim, da se je tvoja sestra napačno odločila. Nikoli ne bo imela miru v tej hiši.

Malo čudno in neodgovorno se mi zdi to, da je poskrbela za avto namesto za ureditev doma oz. za pomembnejše stvari. Mogoče je to zaradi ''napačne'' vzgoje....čeprav jaz le te ne morem sodit. Midve s sestro smo se borile, delale, študirale in poskrbele zase. Oče ni dal niti fičinga.

Glede tega, da je tvoja sestra odšla nazaj bi rekla samo, da je mogoče res le zaradi neudobne stare hiše in bo ''morda'' vse v redu vendar mislim, da je  to napaka in bo spet kak prepir. Vsaj glede na moje izkušnje. Človek se ne spremeni!

Jaz bi na tvojem mestu s sestro ohranjala stike vendar bi se izogibala očetu. Če te tako moti, da bi šla v to hišo se srečajte drugje. Jaz sem se na začetku, ko so bili prepiri kar tresla ko sem samo pomislila, da bi očeta srečala in če je tako tudi s tabo bi rekla, da se ga probaj izogibat.

Če ga res ne želiš srečat, ne hodi tja in se dobita s sestro kje drugje pa bo mir ...

Ah, dajte, no, verjetno ima zamija rada svojo sestro in ji je hudo zanjo, ker se boji (upravičeno), da bi se zgodba ponovila. Žal pa tu seveda ne moreš nič, razen da sestri poveš svoje mnenje. upanje na boljše je človeška najboljša in najslabša lastnost.

Kar se tebe tiče: povej ji, da tja ne želiš hodit, da so pa še vedno zelo dobrodošli pri tebi in da si pripravljena prit v isti kraj, da ne bo treba vedno njim k tebi hodit, samo ne k očetu (se pač dobite na sprehodu, na kavici,...). Pa mogoče si zapomniš, če ti kak prijatelj kdaj omeni kako poceni najemnino ali stanovanje kje, da ji boš lahko pomagala, ko/če bo treba.

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

V bistvu sem toliko napisala samo zato, da ustvarim neko celotno sliko vsega. Seveda imam sestro rada in mi je hudo, ker se močno bojim da se bo spet vse ponovilo. Pa tudi za njena dva otroka mi je hudo, že prejšnje dogajanje jima je pustilo posledice, če se vse ponovi zna biti še huje, ker sta sedaj toliko večja in bolj dojemljiva.

Jaz si res ne želim nazaj tja in vidim, da imate podobno mnenje, da bolje da pač ne hodim. Ampak imam po eni strani kar slabo vest, ker imam občutek, da naju bo s sestro to še bolj oddaljilo.

Kar se pa tiče denarja in avta sem pa to napisala bolj zato, da prikažem dejstvo, da je imela izbiro, da bi si lahko pomagala drugače in ni vrnitev v hišo njena edina opcija. Pa tudi precej neumno se mi zdi, glede na to, da velikokrat ni imela denarja za kakšne bolj pomembne stvari, pa sem ji jaz odstopila nekaj mojih stvari, da ji je bilo lažje (npr. kaloriferje za dodatno ogrevanje hiše).

Hvala za mnenja (takšna in drugačna )

Ce ji bol lepo razlozila situacijo, potem ni nujno da se oddaljita... naj rajsi ona pride do tebe, ali pa ti pejd do nje, ampak ne domov. Se vedno lahko brez problema ohranjata stike! Mogoce se celo bolj pristne. In ce je kolkrtok normalna oz ima tud ona tebe tok rada kot ti njo, potem ne vidim razloga zakaj bi se od tebe oddaljila. Deifinitivno pa ji stoj ob strani in jo podpiraj. Pa ne zdej da jo spodbujas it tja zivet, ampak ji poves, da ti to ni vsec, vendar ji bos kljub temu pomagala in stala ob strani po svojih najboljsih moceh (na nacin, da sebi ne bos skodovala).

Če se imata s sestro radi se ti ni potrebno bati, da bi vas to še bolj oddaljilo. Probaj ji stati ob strani kolikor pač lahko in redno ohranjaj stike. 

Edino kar bi se jaz na tvojem mestu bala je to, da te bo bremenilo v primeru, če bo prišlo spet do problemov. Vendar se je ona tako odločila in nimaš kaj storiti, edino pomagaš ji lahko če pride do tega. Drugače pa lahko poskrbiš za to, da si ostaneta blizu. Če si to ne želiš, se ne bosta oddaljili.

Kot si napisala glede denarja se tudi jaz strinjam. Lahko bi se drugače odločila, če je že imela možnost in si s tem denarjem pomagala vendar na to ne moreš vplivati. Škoda pa vseeno je... Vsak se pa odloči po svoje.

Vso srečo ti želim...