Ima 2 leti in 8 mesecev ter dva tedna faze "Ne bom!"
Ne bom se oblekel, ne bom se slekel, ne bom se previl, ne bom se umil, ne bom lulal, ne bom jedel, ne bom pospravil, ne bom šel spat, ne bom gledal, ne bom poslušal, ne bom se vsedel, ne grem v avto, ne boš ti vozila, ne grem v vrtec, ne grem iz vrtca (!!to je najhuje!!), ne bom se obul...  ...  ...  ...  ... In ta NE je glasen, ukazovalen, neprekinjen, tudi v solzah, cela drama... ... ...

Prosim, povejte mi, kdaj ta faza mine.  Kdaj se mu bo povrnil njegov zlati, prijazni karakter? Ali je tudi tisto bila samo faza? Upornik meni, očetu, celo svoji najljubši vzgojiteljici.

Saj sem potrpežljiva, na zunaj ne kažem pretiranih znakov stresa zaradi tega, delujem precej flegma in ležerno, ni mi do drenja, niti do glasnega govorjenja, udarim ne, le trdno ga zagrabim in odnesem, če je treba, ampak v sebi pa norim, kričim, skačem do stropa, udarim po mizi, počim z vrati, pošizim do konca...in do večerne ure, ko to potihne v svoji posteljici, nosim s sabo notranje neurje in vihar, razbesnelo in podivjano reko misli, besed in idej, električni tok, zaradi keterga bom počila. Razneslo me bo. Razlila se bom po stenah. Po oknih. Kapljala bom z zaves in se stekala v lužico pod radiator ter nevidno izhlapela v ozračje in si končno oddahnila.

OOOh, kako je pasalo tole napisat!! Mi je že bolje...Še kakšna taka večerna seansa na RR-ju, pa bom "ladna ko špricer".

Torej, a bo konec tega ne-ja? Vsaj za, hmm, 2-3 leta, toliko, da si opomorem od tlake.

Mi imamo to fazo že pri 23 mesecih. Sam ne tolk hudo, kakor jo ti pišeš. Jaz nekak vedno vse skupaj obrnem potem na hec . Dokler bo palilo bo šlo. Ko ne bo, ne vem kaj bom naredila.  

Premisli, če lahko naredita kake kompromise. Pri meni se je Lejla zadnje čase ves čas slačila in se ni pustila nazaj oblečt (Ronja je ibla ista v njeniih mesecih). Sem ugotovila, da se rada nazaj obleče, če ji dam par oblek za izbrat in jih sama izbere. Včasih rabijo samo nekaj, da se zamotijo, da pozabijo na tisti svoj kljubovalni ne bom - saj itak ne vejo, zakaj že naj tega ne bi hoteli naredit. In če ti to rata, si zmagal. Ne vem, jaz sem pri Ronji to na ta način pregurala, samo res ni nek ful težek otrok. Ampak proba pa vsak .

Pa daj nekje svojo jezo ven, najdi si šport, ali pa vsak dan piši na rr . Sicer se ti res lahko sfrčka .

[Vsebina sporočila je bila izbrisana]

Aja, ali pa kadar je treba kam it, kaj naredit, mu kakih 10 min prej povej, da bo čez 10 minut treba it/naredit/se oblečt,... in potem spet čez 5 min. in potem 3 min do akcije in potem akcija. Čez čas ti ne bo treba več tolikokrat rečt, boš lahko samo enkrat povedala, da čez nekaj časa bo treba pa to in to in bo to dovolj. Na začetku je pa lažje, če ga spominjaš. Se otrok lahko pripravi in mu ni treba ves čas samo ubogat na besedo. Lahko zaključi svojo igro ali karkoli pač razmišlja... Pri nas to pali, pri obeh.

Pa izmisli si posledice: ok, če ne boš, potem pa... In naj bojo povezane z dejanjem: če ne boš jedel, bom pa pospravila hrano. če nočeš v vrtec, pa ostani doma, jaz grem v službo, ker moram it. Če se ne boš oblekel, pojdi pa v spodnjih hlačah... Če ne greš z menoj domov, pa ostani v garderobi v vrtcu, jaz namreč grem. itd...

Še nisem doživela, da bi kdo tako natančno opisal stanje mojega duha...

Ćestitke za sposobnost ubesedit to nemoč...

Res, hvala ti za tole...


p.s. upam, da minejo take in drugačne faze-zate in zame!!!


_____________________________

Še never nisem bla tko bed k hojte!!!

Ma če to ni nekaj najboljšega,kar sem zadnje čase prebrala na rr...
Ja,faza...Naša 28-mesečnica jo ima že kar nekaj časa,za moje pojme v hujši obliki,kot jo je imel svoje dni njen 5,5 letni bratec.Ali pa sem tisto jaz,na srečo,že malo pozabila .
Je pa zanimivo,saj se mulcu sedaj tako v valovih ta "ne bom" včasih spet vrača in s tem seveda spet en problem več.

naš ima 19 m in je ful smešen ko reče ne bom.... mislim, da tega še ne počne namensko ampak je besedo ne zamenjal z ne bom... ko ga vprašam če bo pil reče ne bom, gremo domov ne bom :=)))) in se mu samo režim

_____________________________

polona 5.4.2007, 55 cm 3900 g
vili 19.10.2008, 57 cm, 3910 g

bila bi neustavljiva, če bi lahko začela....

Naš je enake starosti kot tvoj in ima tudi večkrat kake pomisleke, da ne bi onega in tistega. Se kar včasih konkretno pregovarjava, ampak mu vedno rečem, da npr. če se nočeš oblečti (največkrat si zjutraj pižame ne bi slekel) pa greš pač nazaj ajat in si potem takoj premisli  Pri mojem tole kar pali, da če nečesa ne bo, se bo potem tole in tole zgodilo in potem za tem tudi stojim.

Uh kako razumem tele notranje boje. Krasno in zelo nazorno si opisala, da se popolnoma vživim.

Jaz poskušam v takih primerih s preusmeritvijo pozornosti. Praktično se je to pokazalo v vseh primerih še za najboljšo varjanto. Zjutraj naj se sama odloči kaj bo oblekla, mi je vseeno če gre cela znešena v vrtec, samo da ni že zjutraj histerije in podrtega ravnovesja, ki potem traja vsaj celo dopoldne v meni.

V vrtec sicer mora, ni debate. Pač dam motivacijo, da pridem potem po njo in greva s kolesom ali kaj drugega. Pa da mamico v službi čaka stric, ki ji potem da denar, da lahko kupimo sladoled. Pač nekaj.

Čevlje pač izbere, boh pomagej, je hotla sredi zime v TEvicah v vrtec. Včasih ko se res mudi, obuje kar obuje, jo nesem v vrtec in potem tam pustim primerno obutev, neprimerna gre z mano v vrtec. No hvala bogu smo to fazo že dali čez in sedaj ji jasno povem, da se obujemo letnemu času primerno. Če dežuje mamo škornje. Če je sonce, lahko superge, če je vroče pa TEvice. PIKA.

Ma sto in še več je takih dogodkov, praktično skozi cel dan. VEm, da mora dati to skos in vsa čast, da ti vsaj na ven uspeva ostati hladna. Meni dostikrat ne. Žal.

moj je dve in pol, pa hoče nekaj poizkušat, samo mu ne uspeva najbolj. Vem da je faza, samo, če jaz rečem, da bo tako, "nema da mrda".  če je treba it, bomo šli (zlepa ali zgrda - primem in nesem), pri oblačilih ni problemov, če ne bo jedel, bo lačen (ali pa bo jedel kasneje). Ko bo prišla pa huda nevihta pa .... se bom skrila nekam.

Res je, da otroci pridejo v obdobje NE. Ampak potem smo mi starši tisti, ki mu omogočamo, da se ta ne kar stopnjuje in vleče. Pametno je, da otroka malo spelješ na drugačne misli. . ker si tako velik se že znaš sam obleči. Ali lahko sam splezaš v avto in podobno. Dobro pri teh otrocih, ki so močne osebnosti je tudi to: ali se boš sam oblekel ali ti pomagam. Tako se lahko sam odloči, na ta način ne reče NE. Ko vas nekaj prosi pomaga naslednje: Ti prej nisi hotel narediti tega in tega , sedaj pa jaz tebe ne slišim.
Ti postavi meje.

Imam več člankov na to temo.

_____________________________


Otroško srce je zaklad