LEP POZDRAV!
naš mali ima za svoja leta(4) strašne principe. ko je treba vzeti zdravilo imamo norišnico. ne glede na okus - noče in pika. pa je obljubil zdravnici da bo.pa ko se jaz z njim pogovarjam za uvod - noče. pa ga nagrajujemo z vsem kar ima najraje - noče. pa smo hudi, mu vzamemo najljubše igrače, risanko...nič. ko vidi žlico ali pumpico ali njemu sumljiv kozarec...znori. skače, kriči, skupaj tišči usta, brca...od kričanja in besa mi je zbruhal sirup. počakam mu dam še enkrat ...nori..spet zbruha. grem nazaj zdravnici...dobima drug antibiotik (tabletke ki se raztopijo v vodi ali soku)pa še napotnico za infekciski za vsak slučaj če ne bi šlo. da vam ne povem kakšne borbe so to da to popijemo. pa ni važno to-da je dobrega okusa. besede zdravilo, zdravnik...sploh ne omenjam ker tega ne mara. pa beremo knjige na to temo. se pogovarjamo...nič. groza mi je to - da mu moreš potem na tako grozno silo spravit zdravilo v usta. jaz se vedno zjočem po tem tako mi je hudo.
če ima kdo podobne izkušnje ali kakšno mnenje ali nasvet naj mi napiše. hvala in lep pozdrav

Vijola, verjamem ti, da si na koncu z živci. Žal ti ne znam nič kaj pametnega svetovat pri jemanju zdravil- tu pri nas ni bilo težav. So bile pa pri nas podobne težave pri hranjenju, mali je bil suh kot zobotrebec, da so me pri zdravniku postrani gledali- češ ali ta otrok nič ne je? Vse smo probali, tako kot ti in nič ni zaleglo. Nazadnje sem mu kuhala samo tiste tri stvari, ki jih je sploh jedel.
To sem ti napisala v tolažbo, da vse hudo enkrat mine. Danes je moj sin fejst fant pri skoraj 16 letih!


_____________________________

Ljubezen sta prostor in čas, merjena s srcem.
(M. Prust)