Ko se sprašuješ o smislu življenja in ljubezni, vedi, da sem s teboj,
zapri oči in začuti, kako te poljubljam v lahni sapi,
ki zdrsne ob tvojem licu.

Ko podvomiš, ali me boš še kdaj videla, se umiri, prisluhni mi;
sem v šepetu ljubezni, ki govori o tvoji ljubezni.

Ko ne veš več, kdo si, ko se sprašuješ, kje si in kam greš,
srce odpri in me poglej. Sem v mežikanju zvezd,
ki se smehljajo dol nate in razveseljujejo pot, po kateri hodiš.

Ko se jutro za jutrom prebujaš in se ne spominjaš sanj,
a si zadovoljna in vedra, vedi, da sem bil s teboj
-ti napolnil noč z mislimi name.

Kadar životariš v bolečini ki noče preminiti,
in se popolnost čisto tuja zdi, pomisli name in se zavedaj,
da sem s teboj in se te dotikam skozi solze blagega prijatelja,
ki joče s teboj in ti lajša bolečino.

Kot sončni vzhod razsvetli pusto nebo v sijaju, ki jemje dih,
prebudi svojega buha, pomisli na najin čas prelep,
čeprav prekratek; ko si bila prepričana o naju,
skupaj, ko si bila prepričana o svoji usodi.

Vedi, da je Bog ustvaril ta trenutek v času le za naju!
                          
                                            (Joanne Cacciatore)