Zgodbe malih junakov: Marko se je rodil brez kolenskega sklepa
Marko se je rodil s hudo srčno napako in deformacijo obeh nog brez kolenskega sklepa, stopalčki obrnjeni navznoter in kožni defekt na glavici. Videla sem ga komaj po enem tedni v Ljubljani.
Sem mama 14-letnega sina Marka. Marko se je rodil 3. oktobra 2006 v mariborski porodnišnici.
Takrat sem imela 45 let in Marka sem dobila z umetno oploditvijo. Imela sem 18 ultrazvokov in nobenih velikih težav v nosečnosti, razen dvakrat sem krvavela. Takrat sem bila sprejeta na oddelek in tam ležala do poroda.
Zadnji ultrazvok
Ko sem imela zadnji ultrazvok pred porodom, sem vprašala doktorja, koliko je velik, oziroma kakšna je približno teža. Odgovoril mi je, da mi ne more povedati, ker ne vidi spodnjega del nogice. Takrat sem dobila občutek, da to ne pomeni nič dobrega.
Naslednji teden sem imela porod s carskim rezom in moje dete je privekalo na svet z velikimi težavami. Isti dan so ga odpeljali v UKC Ljubljana. Imel je hudo srčno napako in deformacijo obeh nog brez kolenskega sklepa, stopalčki obrnjeni navznoter in kožni defekt na glavici. Videla sem ga komaj po enem tedni v Ljubljani. Pri petih tednih je bil operiran na srcu v Londonu in hvala bogu uspešno.
Videla sem ga komaj po enem tedni v Ljubljani. (FOTO: osebni arhiv)
Ortoped in iskanje rešitev v tujini
Naslednji korak je bil, da se pri ortopedu v Ljubljani pozanimamo, kakšne so možnosti,da bi mu operirali nogice in da bi lahko hodil. Leto dni smo hodili v Ljubljano. Namestili so mu longete. Za njega so bile zelo težke, ker je bil zelo majhen, saj ni dobival na teži.
Ko smo se z doktorjem končno pogovorili glede operacije, je predlagal amputacijo obeh nog.
V tistem trenutku nisem vedela, če sem prav slišala, z možem sva se samo spogledala in rekla: "Hvala, ne. Bomo poiskali odgovore še v drugih državah, in če tam rečejo, da ni rešitve, bomo to vzeli kot zadnjo možnost."
Priznam, takrat mi je bilo zelo hudo, ampak v sebi sem čutila, da obstaja nekdo, ki nam bo lahko pomagal. Tako smo našli ortopeda v Aachenu, ki mu je najprej uspešno operiral kolk. Žal je šel čez dve leti v pokoj in morali smo poiskati nekoga drugega. Tokrat smo ga našli v Munchenu, kjer so mu operirali obe nogici - to je trajalo kar 6 let.
Postavili so ga na nogice, z opornicami, vendar nam je doktor povedal, da več od tega ne more narediti, saj nima izkušenj z operacijami kolena - Marko namreč ni imel kolenskega sklepa.
PREBERITE TUDI: Objemi koristijo razvoju možganov vašega otroka
Florida in dr. Paly
Ko je bil Marko star 10 let, sva se z možem ločila in naprej sem se borila sama.
Izvedela sem, da na Floridi deluje dr. Paly. Poslala sem mu dokumentacijo in povedal je, da ga lahko operira, ampak bo to dolgotrajno zdravljenje.
Že naslednje leto bi lahko odšla v Ameriko, vendar ga je tokrat izdalo srce.
Odpeljali so ga v UKC Ljubljana, takoj dali v umetno komo in naslednji dan v Italijo na operacijo. Niso mi mogli zagotoviti, da bo preživel. V bolnici je bila kapelica, šla sem tja, jokala, prosila, se pogovarjala sama s seboj in rekla: "Marko, prosim zdrži, ker brez tebe ne grem domov."
Naslednji dan je imel navsezgodaj zjutraj operacijo, ki je trajala 12 ur. Uspelo je. Moj Marko je preživel tako hudo operacijo. Zdaj ima umetno aortno zaklopko. Do konca življenja bo vsak dan jemal tablete. Vendar je zdaj v 8. razredu in pravi navihan fant.
Zdaj je v 8. razredu in pravi navihan fant. (FOTO: osebni arhiv)
V maju ga čaka druga operacija na kolenih in podaljševanje desne noge za 3 cm. V Ameriki bova 5 mesecev. Marko se že veseli tega trenutka, ker ve, da z vsako operacijo napreduje in bo lahko hodil brez opornic. Vse skupaj bo imel za seboj kar 30 operacij.
Zdaj sem stara 60 let in neverjetno ponosna na svojega sina. Je velik borec in zasluži si čudovito življenje in zdrave noge.
PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Ko tvoj otrok ne more dihati
Z vami delimo navdihujoče porodne zgodbe mamic malih junakov, ki so se rodili prezgodaj. To so zgodbe o veliki borbi za življenje od prvih trenutkov po rojstvu, zgodbe o veliki ljubezni in drobcenih borcih, ki so v borbi za življenje zmagali. Še več čudovitih zgodb teh najmanjših junakov in junakinj najdete v Facebook in Instagram skupini mamic nedonošenčkov JUNAKI PRVEGA NADSTROPJA. |
Če bi radi tudi vi delili svojo PORODNO ZGODBO, polno veselja, sreče in tudi joka, upanja in mogoče žalosti, nam jo pošljite na info@ringaraja.net. Z veseljem jo bomo objavili.