Naša zgodba se začne v mesecu novembru 2019, ko se je v meni pričel razvijati mali čudež. Po vseh začetnih pregledih sem dobila materinsko knjižico, v kateri je pisalo, da je PDP v mesecu avgustu. Že od 6. tedna nosečnosti dalje so se pri meni vrstile občasne krvavitve in dvakrat sem tako pristala tudi na urgenci, kjer pa niso ugotovili vzroka krvavitev. Kaj kmalu sem bila napotena v ambulanto za ogroženo nosečnost, kjer so me redno spremljali.

 

PREBERITE TUDI: Krvavitev po seksu v nosečnosti

 

Punčka ali fantek?

Pregled nuhalne svetline ni pokazal nobenih posebnosti in izvedela sva, da se bova najverjetneje razveselila fantka. Tekom nosečnosti sem imela občutek, da se pri meni vse odvija drugače, ampak sem sprva to pripisovala stresu in samemu dogajanju okoli epidemije novega virusa. Ko sem bila noseča 21 tednov in so znanke, s katerimi sem imela PDP v mesecu avgustu, že čutile prve gibe, so me vsi tolažili, da očitno bom sama plod čutila kasneje. Naslednje tedne sem počasi začela čutiti rahle krče, ki naj bi bili lažni popadki. Na pregledu v začetku meseca maja je sledilo prvo presenečenje, saj sem ugotovila, da bom potrebovala za odhod iz porodnišnice roza barvo, namreč na UZ se je vidno prikazala najina deklica.

 

PREBERITE TUDI: Bo fantek ali punčka?

 

Krči, izcedek in krvavitev

Ko sem bila noseča 26 tednov so krči vodili do pojava izcedka in poklicala sem v porodnišnico ali se naj pridem pokazati. Odvrnili so, da dokler ni prisotna krvavitev, to ne bo potrebno. Še isti večer se je pojavila rahla krvavitev in okoli 22. ure sem že čakala v porodnišnici na pregled. Ctg ni pokazal posebnosti, imela pa sem zelo nizek pritisk. Po UZ in pregledu pa je sledil šok, bila sem odprta že 1 cm. Ginekologinja, ki je opravila pregled, mi je dejala, da me bodo sprejeli na oddelek, kjer bom dobila tudi injekcije za razvoj otrokovih pljuč in da bom zagotovo predčasno rodila. V tistem trenutku nisem niti vedela kaj pomeni predčasno (je to 1 teden, 1 mesec ali pa bom rodila kar naslednji dan).

 

Iva, 1160g, 37cm

V času bivanja na oddelku sem še vedno imela občasne krvavitve in krče in po 13. dneh na E oddelku porodnišnice Ljubljana se je moje bivanje tam zaključilo. Ponoči sem imela namreč rahle krče in krvavitve, zato so me takoj zjutraj pregledali, vzeli kri in ugotovili, da sem odprta že 4 cm. Sledil je odhod v porodno sobo, sprožitev poroda in 26.5.2020 sem v 28. tednu ob 17:45 uri rodila 1160g in 37cm veliko deklico, ki sva ji z možem izbrala ime Iva. Na hitro so mi jo pokazali, potem pa so jo že odpeljali na EINT oddelek, kjer so poskrbeli zanjo. Možu so omogočili, da je za nekaj trenutkov videl hčerko v inkubatorju in lahko je naredil tudi njeno prvo sliko.

 

Vsak dan sem jo obiskovala dvakrat, po enem tednu pa sva se lahko že kengurujčkali. (FOTO: osebni arhiv)

Mene so odpeljali na oddelek za intenzivno nego in šele naslednji dan sem lahko Ivo obiskala tudi sama. Pogled na to malo bitje, ki se bori, diha samostojno in je tako drobceno, je bil v tistem trenutku najtežji, a tudi najlepši. Končno sem tudi sama postala mama. Vedela sem, da moram ostati močna zanjo in nisem je želela pustiti same, zato sem se ob odpustu dogovorila, da ostanem v porodnišnici v apartmaju. Vsak dan sem jo obiskovala dvakrat, po enem tednu pa sva se lahko že kengurujčkali. Tekom bivanja v porodnišnici smo se mamice naših borcev zelo povezale in dnevi so tako tekli hitreje, seveda pa so bili tudi kakšni trenutki, ko nam je bilo vsem težko.

 

PREBERITE TUDI: Zgodbe malih junakov: Moj IVF čudež

 

Prvič oblečena

Trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabila pa je bil, ko sem Ivo prvič zagledala oblečeno v inkubatorju. Pomislila sem, da najina deklica raste in lepo napreduje. Po 40. dnevih na EINT oddelku je bila Iva pripravljena, da se poslovi od malih borcev in srčnega osebja ter da prvo noč prespi skupaj z mamico na oddelku. Mislim, da ne rabim posebej povedati, da jo je mamica kar težko položila nazaj v posteljico, da sva se obe naspali.

 

Mala borka Iva s prvo prijateljico, ki jo dobijo vsi nedonošenčki - hobotnico (FOTO: osebni arhiv)

Porodnišnico sva zapustili po 43. dnevih, z 2010g in 45cm. Iva bo čez nekaj dni stara 7 mesecev in vedno bolj kaže svoj značaj. Nikoli ne bomo pozabili, kaj smo dali skozi in vedno bomo hvaležni celotnemu osebju porodnišnice, ki je skrbelo zame in za Ivo, saj jo le tako lahko danes opazujemo, kako spi in se nam v spanju nasmiha s kotički ustnic.

 

Z vami delimo navdihujoče porodne zgodbe mamic malih junakov, ki so se rodili prezgodaj. To so zgodbe o veliki borbi za življenje od prvih trenutkov po rojstvu, zgodbe o veliki ljubezni in drobcenih borcih, ki so v borbi za življenje zmagali. Še več čudovitih zgodb teh najmanjših junakov in junakinj najdete v Facebook in Instagram skupini mamic nedonošenčkov JUNAKI PRVEGA NADSTROPJA.

Če bi radi tudi vi delili svojo PORODNO ZGODBO, polno veselja, sreče in tudi joka, upanja in mogoče žalosti, nam jo pošljite na info@ringaraja.net. Z veseljem jo bomo objavili.