Razumevanje osi črevesje-pljuča pri otrocih lahko pomaga razložiti razmerje med zdravjem črevesja in boleznimi dihal, kot so astma, alergije in okužbe.

Mikrobiom je izraz za številne mikroorganizme, ki živijo v našem telesu, gre predvsem za bakterije, pa tudi viruse in glive. Mikrobiom je specifičen za vsakega posameznika, njegov pomen pa se ugotavlja predvsem zadnjih nekaj let. Del mikrobioma je črevesna mikrobiota - največja skupnost mikroorganizmov v telesu, in ravno črevesna mikrobiota ima tudi največji vpliv na druge telesne sisteme. 

Sestava črevesne mikrobiote je močno odvisna od prehrane. To še posebej velja za prvi dve leti življenja. Zaradi številnih sprememb, ki se zgodijo v tem obdobju življenja, vključno z dojenjem in/ali hranjenjem s formulo, odstavitvijo in postopnim uvajanjem različnih živil.

Do nedavnega je veljalo, da naj bi bil prebavni trakt do rojstva sterilen, novejše študije pa so pokazale, da to ne drži. V črevesju novorojenčka naj bi se že nahajali probiotiki. Poselitev cˇrevesja otroka z mikroorganizmi se nadaljuje med vaginalnim porodom. Pomemben dejavnik oblikovanja črevesne mikrobiote je tudi način hranjenja - dojenje ali hranjenje z mlečno formulo. Dojenje vpliva na zorenje mikrobiote z zagotavljanjem snovi, ki spodbujajo razvoj koristnih bakterij. V zadnjem obdobju se vse bolj poudarja pomen oligosaharidov, ki jih lahko izkoriščajo koristne bakterije in imajo številne pozitivne vplive na zdravje in razvoj otroka. Materino mleko vsebuje prebiotike in probiotike, ki podpirajo zdravo črevesno mikrobioto, ki lahko ščiti pred boleznimi dihal. Dojeni dojenčki imajo tako manjše tveganje za okužbe dihal in astmo kot dojenčki, hranjeni s formulo. Proizvajalci mlecˇnih formul se zˇelijo, kar najbolje priblizˇati humanemu mleku, z vkljucˇevanjem dolocˇenih oligosaharidov, kar omogocˇi vzpostavitev mikrobiote.  Pomembno se mikrobiota oblikuje v obdobju uvajanja goste hrane, saj prehrana že v prvih letih življenja pomembno vpliva na razvoj in sestavo zrele mikrobiote odraslega človeka. Pri otrocih in odraslih so glavna sestavina v prehrani, ki bogatijo črevesno mikrobioto, prehranske vlaknine. Prehrana bogata z vlakninami spodbuja rast koristnih črevesnih bakterij, ki proizvajajo kratkoverižne maščobne kisline (SCFA). Znano je, da imajo te maščobne kisline protivnetne učinke, ki lahko zmanjšajo vnetje pljuč in izboljšajo zdravje dihal pri otrocih.

Mikrobna raznolikost se v prvih nekaj letih življenja v črevesju povečuje, kot tudi mikrobiota dihalnih poti. Elementi, ki prispevajo k razvoju otrokove črevesne mikrobiote, vključujejo način poroda (vaginalni porod v primerjavi s carskim rezom), način hranjenja (dojenje v primerjavi s hranjenjem z adaptiranim mlekom), izpostavljenost antibiotikom in druge okoljske dejavnike.

 

 

 

Vpliv črevesne mikrobiote na bolezni dihal

Povečana mikrobna raznolikost v prvem letu življenja je povezana z manjšim tveganjem za alergijsko preobčutljivost in alergijski rinitis pozneje v življenju. Spremembe črevesnih bakterij, ki jih povzroči uporaba antibiotikov v zgodnjem življenju, so povezane z astmo v otroštvu, kar dodatno podpira dokaze med razvojem astme in populacijami bakterij, prisotnimi v črevesni mikrobioti.

 

Študije kažejo, da je črevesna disbioza (neravnovesje črevesnih bakterij) povezana s povečanim tveganjem za astmo in alergije pri otrocih. Otroci s slabim zdravjem črevesja imajo lahko oslabljen imunski sistem, zaradi česar so bolj dovzetni za okužbe dihal, kot sta bronhiolitis ali pljučnica.

Imunski sistem je v prvih nekaj letih življenja prožen in študije kažejo, da imunski razvoj zahteva prisotnost specifičnih mikrobov, zlasti ko razmišljamo o preprečevanju alergijskih bolezni. 

 

Zaključek: Črevesna mikrobiota dojenčka, raznolik ekosistem mikroorganizmov, je temeljnega pomena za zdravje in dobro počutje skozi vse življenje. Ta zapletena mikrobna skupnost se vzpostavi zgodaj v življenju in je v otroštvu podvržena pomembnim spremembam. Na sestavo črevesne mikrobiote dojenčka vpliva več dejavnikov. 

 

Vse več je dokazov, da lahko prehrana matere med nosečnostjo vpliva na začetno sejanje črevesne mikrobiote dojenčka. Metode hranjenja v otroštvu so ključne za oblikovanje črevesne mikrobiote. Dojenje spodbuja rast t.i. laktobacilov in bifidobakterij, kar prispeva k zdravju dojenčka, medtem ko imajo dojenčki, hranjeni s formulo, bolj raznoliko, a manj stabilno mikrobioto. Napredek v sestavi formule, kot je dodajanje prebiotikov in probiotikov, zapolnjuje to vrzel, pri čemer nekatere kakovostne formule prispevajo k črevesni mikrobioti, da je bolj podobna tisti pri dojenih dojenčkih.

Pri uvajanju goste hrane sta ključnega pomena časovna razporeditev in raznolikost živil. Zato lahko uvedba raznolike hrane prispeva k dobro uravnoteženi črevesni mikrobioti.

 

V zadnjih letih se je pozornost raziskovalcev za povezavo med črevesno mikrobioto in boleznimi dihal, močno povečala. Z nadaljnjim odkrivanjem zapletenosti črevesne mikrobiote in povezav z boleznimi dihal si lahko obetamo, da bodo v prihodnje na voljo tudi usmerjeni načini zdravljenja. Do takrat pa je pomembno, da s čimbolj ustrezno prehrano že v zgodnjem otroštvu ustvarjamo primerno okolje za zdravo črevesno mikrobioto. 

 

Članek napisale: PetPediatrinj

 

Mlečna formula HiPP ORGANIC COMBIOTIC^® je odlična izbira za podporo dojenčkovemu črevesju. Vsebuje pomembne prehranske vlaknine in naravne mlečnokislinske kulture, ki učinkovito podpirajo črevesno mikrobioto. Ta KOMBInacija pomaga povečati število koristnih bakterij, v črevesju dojenčka in krepi njegov imunski sistem. Glede na zadnje raziskave se zdi, da je uravnotežena mikrobiota zelo pomembna za zdravje pljuč.

 

Če iščete način za podporo zdravju dojenčkovega črevesja in imunskega sistema, je HiPP ORGANIC COMBIOTIC® prava izbira!

Nakup mlečne formule HiPP ORGANIC COMBIOTIC® lahko opravite tudi v spletni lekarni. Uporabite kodo za popust: HIPPmleko10

 

Viri:

Kloepfer KM, Kennedy JL. Childhood respiratory viral infections and the microbiome. J Allergy Clin Immunol. 2023 Oct;152(4):827-834. 

Piloquet H, Vrignaud B, Gillaizeau F, Capronnier O, Berding K, Günther J, Hecht C, Regimbart C; GOLF III Study Group. Efficacy and safety of a synbiotic infant formula for the prevention of respiratory and gastrointestinal infections: a randomized controlled trial. Am J Clin Nutr. 2024 May;119(5):1259-1269.

Catassi et al. The Role of Diet and Nutritional Interventions for the Infant Gut Microbiome, 2024 Jan 30;16(3):400. 

Slemič A. Prehrana in črevesni mikrobiom. Diplomsko delo. 2019

Duncanson K, Williams G, Hoedt EC, Collins CE, Keely S, Talley NJ. Diet-microbiota associations in gastrointestinal research: a systematic review. Gut Microbes. 2024 Jan-Dec;16(1):2350785. 

Walker RW, Clemente JC, Peter I, Loos RJF. The prenatal gut microbiome: are we colonized with bacteria in utero? Pediatr Obes. 2017 Aug;12 Suppl 1(Suppl 1):3-17.

Promocijsko sporočilo