Nekoč boš odšla. Vsi bomo, nisi edina. Prej, ko se tega zaveš, prej boš porabila preostali čas, ne da bi razmišljala o tem, kaj je sigurno. Edino, kar je gotovo, je to, da imaš svoj "od do", ga izkoristiš in na koncu zapustiš.

Želiš, da za tabo nekaj ostane, da zate živi in govori v tvojem imenu čim bolj jasno, takrat, ko ti ne boš več tam, da bi lahko stvari povedala. Trudiš se, da bi otrokom pustila dobro zavetje pred dežjem, da je streha čim močnejša, da prenese vsako življenjsko nevihto.

Zapuščaš stanovanja, hiše, diplome, denar, sorodnike in druge odnose. Zapuščaš tisto: "pokliči v nujnem primeru".

 

Puščaš otrokom lepe spomine. Rojstnodnevne zabave, kjer se smejite, najsrečnejši na svetu, kjer skupaj stepate smetano in ližete kuhovnice ob zvokih vaše najljubše pesmi.

Prav tako zapuščaš svoje najljubše pesmi, ki jih ne bodo mogli poslušati še dolgo po tvojem odhodu, vendar jih bodo začeli poslušati enkrat, vedno s spominom nate.

Puščaš jim svoj najljubši parfum, celo prazno stekleničko, albume, polne slik, tiste na telefonu, tiste na računalniku in na steni, uokvirjene.

Zapuščaš objeme, ljubezen, tudi jezo, neizrečene besede, tiste "samo še enkrat ti povem, kako te imam rada", tiste "nisi mi rekla oprosti", tiste "oprosti mi, ker nisem bila tukaj zate".

Za seboj zapuščaš toliko, ki bo ostalo tam, in imelo pogovor s tistimi, ki jih imaš najraje, namesto tebe. Ampak, če res želiš zapustiti sebe, vedi, da zapuščaš mnogo več.

 

Zapuščaš sebe kot model, po katerem so tvoji otroci vzgojeni.

V vseh vaših odnosih, v drugih, zapuščaš nekakšne ključavnice, skozi katero so se naučili gledati druge, gledati vas.

Zapuščaš se kot okvir, skozi katerega bodo tvoji otroci videli življenje in sebe v njem. V njih puščaš svoje meje in širino življenjskega prostora, ki ga zajemajo.

Zapuščaš vse, kar lahko in tisto, česar ne moreš. Zapuščaš vse.

 

PREBERITE TUDI: Še zadnjič: besede, ki jih mora prebrati vsaka mama

 

Morda si še naprej ponavljaš obljubo, da bodo tvoji otroci živeli srečnejše življenje kot vi. Njihova sreča ni v tvoji moči. Sami izberejo. Toda to, kar je pokazati svojim otrokom, kako je biti srečen in kako se spopasti z žalostjo, jezo, jezo, mirom, to lahko zapustiš. Kako se sprostite, kakšni so pogoji za sprostitev?

To so veščine, ki jih zapuščaš svojim otrokom.

 

Zapuščaš ...

- Večino tvojih mentalnih vzorcev - kopirali jih bodo

- Tvoje nezaceljene rane – trpeli bodo zate ali pobegnili od njih

- Tvoj odnos do sebe – kopirali ga bodo ali se mu upirali, poskušali ne bodo videti kot ti, zato ga bodo ponovno kopirali.

- Tvoj odnos do drugih – posnemali ga bodo, do sebe, do svojega moža, žene, otrok

- Tvoje zaupanje v življenje

- Tvoj odnos do uspeha

- Tvojo obrambo, od čustev, od drugih, od življenja - kopirali jo bodo kot recept za varno življenje.

- Tvojo cono udobja

- Tvoje meje, tiste, ki ste si jih postavili zase in za življenje

- Tvojo potrebo, da si popolna mama, žena, snaha in vse frustracije zaradi tega - posnemali jih bodo.

 

In še veliko več bodo kopirali. Vse, pred čimer si jih kdaj želela zaščititi. Vse, česar nisi želela, da bi. Veš zakaj? Ker si model, vzorec, po katerem so vzgojeni.

 

Torej, če želiš nekaj pustiti za seboj, poskrbi, da boš tukaj in zdaj naredila nekaj zase. Tvoji otroci bodo to gledali in kopirali od vas.

Nihče od nas ni popoln, zato, če se potrudiš, da sprejmete sebe, jim boš dala dovoljenje, da tudi oni sprejmejo sebe.

Potrudite se, da se izogneš vlogam žrtev, pomiri svojega odvisnega, negotovega, ranjenega, uporniškega notranjega otroka.

Poglej tisti glas, ki te kritizira od znotraj. Poišči boljši glas zase in se poskusi naučiti zaupati njemu, ker to zapuščaš svojim otrokom.

Nauči se biti nežna do sebe, ni ti treba noro ljubiti sebe, dovolj je, da spoštuješ to priložnost življenja, da si še vedno tukaj in se še vedno lahko vtisneš v druge, sebe, celo življenje, na drugačen način.

Da bi svoje življenje prilagodila tako, kot si si predstavljala, ko si se naučila predstavljati. Postani glavni lik v filmu. In tako bodo tudi oni v njihovih.

 

PREBERITE TUDI: Ti si zagotovo moj zadnji otrok

 

Škof Nikolaj je dejal, da nam otroci niso dani zato, da bi imeli otroke, ampak da bi se vsak dan naučili biti starši. Življenje nam ni bilo dano tako, samo zato, da bi ga imeli. Dano nam je, da se vsak dan naučimo, kako živeti čim bližje naši pristnosti.

 

To, kar boš zapustila drugim, svojim otrokom, to je zapuščina za vedno. Svoj največji trud v življenju.

 

Ljiljana Milić
Trener ličnog razvoja i kouč
Izvor: PromenaDA / Detinjarije